Revoltirana anketa: Politika obračunava z motečo KPK

Anketiranci so skoraj enotni, da so zapleti pri imenovanju vodstva KPK del prizadevanj za uničenje institucije.

Objavljeno
24. marec 2014 12.42
Posodobljeno
24. marec 2014 14.00
brez naslova
Uredništvo
Uredništvo

Novo vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije je kmalu po svojem imenovanju na začetku meseca postalo tarča ostrih kritik, predvsem po tem, ko se je razvedelo, da je bil novi predsednik komisije Boris Štefanec še tik pred zdajci član Pozitivne Slovenije. Njegova namestnika Jurij Ferme in Darko Stare sta pod pritiskom javnosti in (dela) politike le nekaj dni pozneje odstopila, nasledniku prvega moža KPK Gorana Klemenčiča pa kaj takega (še) ne pade na pamet.

Po mnenju udeležencev tokratne Revoltirane ankete, v kateri smo vas spraševali, kako razumete zaplete pri imenovanju novega vodstva protikorupcijske komisije, ima burno dogajanje jasen namen. Dobre štiri petine (84 odstotkov) udeležencev tako meni, da smo priča načrtnemu uničevanju ključne institucije v boju proti korupciji in enega redkih državnih organov, ki mu je v času, ko je ekonomska kriza razkrila korumpiranost in neučinkovitost slovenskih političnih in gospodarskih elit v vsej njuni razsežnosti, uspelo ohraniti (oziroma celo povečati) zaupanje državljanov. Le en anketiranec pri tem ocenjuje, da je predsednik Pahor pri Štefanečevem imenovanju ravnal v skladu s pravili, dvanajst odstotkov pa jih krivdo za zaplete pripisuje nejasnostim v samem izbirnem postopku.

Po mnenju Slavka Pezdirja je KPK po zadnjih dogodkih »mrtva«, krivdo za to pa pripisuje »državnemu zboru, ki ni poskrbel za ustrezno zakonsko podlago za njeno delovanje; Klemenčičevemu senatu, ki je v zadevi Virant dokončno razkril vso svojo politično pristranskost; enostran(kar)ski izbirni komisiji Simone Habič, ki je delovala mimo veljavnega zakona; in predsedniku Borutu Pahorju, ki je nedopustno šlampasto in pristransko delo izbirne komisije s svojim ukazom 'požegnal' ter s tem odvzel KPK vso kredibilnost«.

(Še) verjamete v zavezništvo?

Ta teden bo minilo deset let, odkar je Slovenija vstopila v zvezo Nato in s tem izpolnila eno izmed svojih ključnih zunanjepolitičnih prioritet po osamosvojitvi. Takrat sta na referendumu o pridružitvi vojaškemu zavezništvu ta korak podprli dve tretjini volivcev. Desetletje pozneje, po moralno in etično omajanih vojaških ekspedicijah v Iraku in Afganistanu ter v razmerah, ko se zdi, da se svet in Evropa z ukrajinsko krizo pogrezata nazaj v hladno vojno, je razprava o smiselnosti članstva v povezavi spet zelo aktualna. Kaj o tem menite vi? Glasujte v Revoltirani anketi in utemeljite svoj odgovor.