Revoltirana anketa: TTIP bi Sloveniji prinesel negativne posledice

Proti TTIP se je izreklo kar 83 odstotkov sodelujočih v tokratni anketi, preostalih 17 odstotkov je zamisli naklonjenih.

Objavljeno
05. marec 2015 13.41
Posodobljeno
05. marec 2015 14.00
bsa*Protest
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si
Ljubljana − Velika večina sodelujočih v tokratni revoltirani anketi prostotrgovinskemu sporazumu med ZDA in Evropsko unijo ni naklonjena, saj meni, da bi Sloveniji prinesel zgolj negativne posledice. Proti TTIP se je tako izreklo kar 83 odstotkov sodelujočih v tokratni anketi, preostalih 17 odstotkov pa je zamisli naklonjenih.

Med tistimi, ki sporazumu nasprotujejo, jih dobra večina − 55 odstotkov − meni, da bo ogrozil okoljske, potrošniške, delavske in druge standarde; preostalih 45 odstotkov pa je prepričanih, da bo omogočil prevlado korporacij nad suverenostjo države.

Marvin Šulin meni, da dogovarjanja v tajnosti niso v interesu Evropejcev. »Cilj Evrope mora biti samopreskrbni regionalni trajnostni princip. To pa ni princip oligarhije kapitala. Poceni ničvredna hrana, polna Monsantove kemije in genske manipulacije, bo na dolgi rok uničila Evropo,« je prepričan. »Priča smo vojni korporacij in finančnega fašizma proti človeštvu, proti inteligentnosti in omiki človeškega bitja in življenja na planetu Zemlja. Sporazumi so naravnost ciničen izraz ekonomskega fašizma in upam, da jim bo slovensko ljudstvo zmoglo reči odločen ne! Celo študije EU kažejo na škodljivost sporazumov za Slovenijo,« pa pravi Rok Zavrtanik.

»To, da se kapital in njegovi privrženci pogovarjajo skrivaj, zagotovo ne prinaša nič dobrega. In če človek spremlja tisti majhen del dosegljivih vsebin, je to še bolj jasno. In če o tem ne narod ne parlament ne država ne sme vedeti nič, potem vemo, da nas čakajo samo slabši socialni položaj, večja revščina, gensko spremenjena hrana in zmanjšanje težko priborjenih pravic,« meni Iztok Majhenič.

Franc Prešeren pa pravi, da če je politikov, tudi evropskih poslancev, kaj v hlačah, je treba v celoti zavrniti vse čezatlantske sporazume, ki zdaj nastajajo naskrivaj. »Vse to kaže na velik interes nekaterih multinacionalk, ki vodijo Ameriko, da bi si podredile in prisvojile vse naravne vire po svetu in zasužnjile prebivalce. Več kot berem, bolj mi je jasno, da gre za poskus velike prevare,« pravi.

Med tistimi, ki so sporazumu naklonjeni, jih 63 odstotkov meni, da bo napovedana čezatlantska gospodarska rast koristila tudi nam; preostalih 37 odstotkov pa meni, da bo lažji dostop do ameriškega trga okrepil konkurenčnost slovenskih podjetij.

V novi revoltirani anketi, ki bo na naši spletni strani objavljena do vključno prihodnjega četrtka, vas sprašujemo, ali Slovenija potrebuje slabo banko. Mar menite, da je kljub pomanjkljivostim to najboljši model sanacije bank? Ste mnenja, da sredi okrevanja ne moremo zamenjati ključnega orodja v boju proti krizi? Ali morda mislite, da se je slaba banka izkazala za predrago in neučinkovito? Sodelujte v anketi in svoj odgovor utemeljite.