Ukrepa
Prvi ukrep velja za uspešna podjetja, ki plačujejo dobičke. Po vzoru dohodnine, bi lahko davkoplačevalec del davka na dobiček plačeval poljubni visokošolski organizaciji direktno. Tako bi lahko visoko šolstvo dobilo dodatna sredstva.
Drugi ukrep pa je v samem visokem šolstvu. Zdaj zaposleni v visokem šolstvu napredujejo izključno z znanstvenim delom, ko od objavljenih člankov dobijo točke, ki se štejejo za napredovanje. Poslej pa to ne bi smelo biti več zadostni pogoj. Za napredovanje bi se morali posamezniki izkazati z uspešnimi projekti v gospodarstvu.
Obrazložitev in cilj
Oba ukrepa ciljata na boljšo povezavo med gospodarstvom in visokim šolstvom. Prvi ukrep bi privedel do tega, da bi se podjetniki začeli spraševati, kam gre njihov denar in kaj imajo od tega. Seveda ne bi kar tako dajali denar neki organizaciji, ne da bi imeli kaj od tega. Drugi ukrep pa cilja na same zaposlene v visokem šolstvu, ki bi jih prisilili, da bi bolj dejavno razmišljali, da sami dejansko živijo od gospodarstva, da je gospodarstvo tista veja, na kateri sedijo, in da jo morajo zato negovati, da se ne zlomi.
***
Prispevki so mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva.