Tiskane izdaje
Na pobudo občinstva se je razvila tudi razprava o tem, kako povečati kritično maso ljudi, ki se udeležuje protestov in aktivno sodeluje pri oblikovanju prihodnosti države. Iz občinstva je med drugim prišel predlog o oblikovanju frontne organizacije, ki bi v svoje delovanje privabila vse pore civilne družbe, ki se identificirajo s cilji gibanja.
Kovačič pa je pozneje še dejal, da so se politiki že začeli bati ljudi. »Pritisk državljanov torej šteje,« je poudaril. »Od tega zgodovinskega trenutka stvari ne bodo več potekale kot so doslej,« je še povedal in dodal, da moramo biti pametni in oblikovati natančne zahteve.
19.20: Trajnostni razvoj in iskanje poti iz krize
Bioetik in filozof Luka Omladič je v okviru teme Trajnostni razvoj in iskanje poti iz krize predstavil problem okolja v času krize. Kot je dejal, je v tem obdobju mogoče opaziti upad zanimanja za okoljsko tematiko.
Dejal je, da se je Slovenija kot država rodila z osnutkom okoljske politike. »Zeleni politični gen je imel določene pozitivne učinke pri gradnji države in njenih inštitucij, to pa se je izgubilo in to je zelo boleče,« je povedal in dodal, da se v parlamentu ni mogoče glede te teme na nikogar obrniti.
Ponovil je tudi sedem točk strategije razvoja Slovenije − prehranska samooskrba, vrednostna veriga lesa, energetska prenova stavb, prehod na obnovljive vire energije, posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkovita raba naravnih virov in zeleni turizem − in poudaril, da pri tem potrebujemo podporo.
Občinstvo je med razpravo opozorilo, da trajnostni razvoj ni samo okoljevarstvo, pa tudi, da sta tako revščina kot lakota izključno posledica političnih odločitev.
19.00: Pravna država, (ne)dosegljivi ideal
Ustavni pravnik Igor Vuksanović je v okviru teme Pravna država, (ne)dosegljivi ideal govoril predvsem o dveh reformnih predlogih za spremembe ustave, in sicer o vpisu fiskalnega pravila in o spremembah referendumskih pravil.
Po njegovem mnenju slovenska ustava vsebuje določene težave pri javnofinančnih omejitvah (vpis zlatega pravila), saj za kaj takega ni primerna. Glede referendumske omejitve pa je dejal, da bo verjetno ostalo pri 40.000 volivcih. »Je res treba zahtevati, da o veljavnosti referenduma odloči četrtina vseh upravičencev?« je vprašal.
Izpostavil je tudi vprašanje prihodnosti uporniškega gibanja. »Se bo iz gibanja rodilo kaj več? Stranka? Voditelji se bodo morali odločiti. Lahko pa pritiskajo na stranko, ki jim je blizu,« je dejal.
18.30: Odgovornost nosilcev političnih funkcij danes in jutri
Sociolog in aktivni član gibanja Gotof si! Franc Trček je ob odprtju nove teme − Odgovornost nosilcev političnih funkcij danes in jutri − dejal, da moramo razmišljati o novi družbeni ureditvi. »V zadnjih 15 letih smo postali intelektualno leni,« je dejal. Poleg tega moramo po njegovih besedah razumeti sporočilo mlajše generacije, ki pravi: »V našem imenu nihče ne govori.«
Dejal je, da so stranke močne, ker je civilna družba zaspala, ker smo padli v potrošništvo. »Včasih so politiki še vprašali koga, danes strokovnjakov ne vprašajo nič več. Sami so dovolj 'pametni',« je dejal. Opozoril je tudi na medije, in sicer je dejal, da se morajo novinarji spomniti, da so delnice svojih medijev hitro prodali.
Izrazil je prepričanje, da neposredna demokracija in predstavniški sistem ne funkcionirata po načelu »ali-ali«, ampak po načelu »in-in«. Na vprašanje, ki se v zadnjem času vse pogosteje zastavlja, in sicer kdo bo šel v politiko, je Trček odgovoril, da se moramo aktivirati sami. Poleg tega po njegovem mnenju potrebujemo več ideoloških strank, ki bodo zastopale svoje poglede in ideologije, namesto tehnokratskih strank, ki delujejo po načelu »ni važno kakšen je, važno, da je naš«.
Kot je povedal na koncu, rešitve vidi, a pri tem opozoril, da smo v situaciji, ko bomo rabili tudi nekaj Churchillovske politike »kri in solze«, brez fige v žepu.
18.00: Neposredna demokracija in druge politične alternative
Svojo vizijo na temo Neposredne demokracije in drugih političnih alternativ je najprej predstavil sociolog Gorazd Kovačič. Kot je dejal, je temeljni problem politike in gospodarstva prevelika moč v vrhovih strank. To moč je treba vzeti, da pride do prevetritve.
Predlagal je manjše korekcije obstoječega predstavniškega političnega sistema. Skorumpiranim politikom je tako treba po njegovem mnenju za več let prepovedati udejstvovanje ter omejiti število mandatov v državnem zboru in vladi. S tem bi se znebili »večnih politikov«, ki se s politiko ukvarjajo 20 ali 30 let, in sicer tako, da prestopajo iz ene funkcijo v drugo. Če je človek sposoben, lahko nekaj naredi, potem pa odide, nesposobnih ljudi pa ne potrebujemo, je dejal Kovačič. Predlagal je tudi ukinitev volilnih okrajev, ki služijo le za kandidiranje zaslužnih kadrov.
Med udeleženci tribune se je nato razvila razprava. Iz občinstva so med drugim predlagali, da bi del državnega zbora, na primer eno četrtino, izbrali z žrebom, s čimer bi omejili stranke. Udeleženci so predlagali še, da bi tudi za poslance obstajali izobrazbeni kriteriji, tako kot za vsako drugo službo.
***
Ljubljana − V Vetrinjskem dvoru v Mariboru se začenja javna tribuna Delovega projekta Revolt in alternative: Ideje za boljši jutri, na kateri poskušamo skupaj s sogovorniki poiskati odgovore na ključna vprašanja skupne prihodnosti.
Na današnji tribuni kot govorci sodelujejo sociolog Gorazd Kovačič s temo Neposredna demokracija in druge politične alternative, sociolog in aktivni član gibanja Gotof si! Franc Trček (Odgovornost nosilcev političnih funkcij danes in jutri), ustavni pravnik Igor Vuksanović (Pravna država, (ne)dosegljivi ideal) ter bioetik in filozof Luka Omladič (Trajnostni razvoj in iskanje poti iz krize).
Naslednja tribuna bo prihodnji četrtek ob 17.30 v mali dvorani ljubljanskega Kina Šiška.
