Ljudje ne kupujejo manj. Kupujejo bolj preudarno

Ker pa inflacijski pritiski prihajajo od spodaj navzgor po vrednostni verigi, od primarnega sektorja prek sekundarnega do trgovcev, bi se podražitve ustavile, če bi jim vlada uspela pomagati.To je med drugim v pogovoru povedal David Kovačič, generalni direktor podjetja Spar Slovenija. Podjetje, ki ima danes več kot 5000 zaposlenih, vodi malo manj kot dve leti.

V Sloveniji je letna stopnja inflacije avgusta znašala kar 11 odstotkov. Na rast cen življenjskih potrebščin so na letni ravni najbolj vplivale rekordne podražitve goriv, energije in hrane. S kakšnimi ukrepi se vaše trgovsko podjetje bori proti visoki inflaciji?

Interno skušamo čim bolj racionalizirati poslovanje, da lahko tudi zdržimo z nižjimi maržami. V okviru naše kampanje Blokiramo inflacijo smo kupcem tudi predstavili ukrepe; eden izmed njih je, da imamo vedno za šest mesecev zaklenjene cene za 2000 izdelkov različnih blagovnih skupin. Drugi je, da imamo vedno bolj pomembno in rastočo lastno blagovno znamko S-Budget, v kateri so kvalitetni izdelki, ki so najcenejši v vsaki blagovni skupini. Tretja iniciativa pa so cene lastnih blagovnih znamk, kjer imamo objavljen spisek 1200 artiklov, katerim se cena v letu 2022 ni spremenila. Spiske vseh omenjenih izdelkov smo objavili na spletni strani.

Naše sporočilo za kupce seveda ni, da inflacije ni. Tega ne želimo skrivati, ampak jim želimo pokazati, da je s premišljenimi ukrepi inflacijo mogoče omiliti.

Kazalnik zaupanja potrošnikov je julija padel na najnižjo raven po aprilu 2020, med drugim tudi zato, ker so pričakovanja potrošnikov tako glede gospodarskega stanja v državi kot glede finančnega stanja v gospodinjstvu vse bolj pesimistična. Ali se to že močno odraža pri nakupnih navadah ljudi?

Pri nas na srečo kupci ne nakupujejo manj. Vsekakor pa se opaža še bolj preudarno nakupovanje. To pomeni, da se ljudje podrobno pozanimajo o različnih ugodnostih, akcijah in jih tudi vedno bolj izkoriščajo. In seveda več kupujejo trgovske blagovne znamke, kot so jih v preteklosti.

Ob koncih tedna imamo dodaten 10-odstotni popust na celoten nakup, ki ga v preteklosti nekateri kupci niso toliko izkoriščali, samo občasno; zdaj pa načrtno gledajo, da gredo v največji tedenski nakup, zanimivo, v petek, niti ne v soboto.

Tako v splošni kot politični javnosti je slišati mnenje, da je trgovinska dejavnost vojni dobičkar. Kako odgovarjate na te kritike?

Po mojem mnenju so te kritike popolnoma neupravičene. Letna poročila vseh trgovcev so javno dostopna in iz njih je razvidno, da je naša dobičkonosnost precej nižja od dobičkonosnosti živilskopredelovalne industrije. Dobiček Spara je okoli dva odstotka od prometa, medtem ko ima precej naših dobaviteljev dvoštevilčno stopnjo dobička. Sicer ne pravim, da je s tem kaj narobe – to so specifičnosti panog, ampak o vojnem dobičkarstvu pa že ne moremo govoriti.

Poleg tega trgovci zaposlujemo ogromno ljudi in smo redni plačniki ter tudi zelo na udaru vseh možnih inšpekcij, ki v zelo redkih primerih odkrijejo kakšno napako, pa še tisto takoj odpravimo. Letos nas je večina trgovcev izplačala regres bistveno nad minimalnim, tako da naš zaslužek tudi delimo s svojimi zaposlenimi. V Sparu bomo tudi letos izplačali božičnico.

Pri trgovini pa je problem v tem, da večina ljudi ne razume, kako se sploh računa trgovska marža, in jo primerjajo z maržo predelovalnih podjetij. Slednja se drugače računa, in sicer je njihova marža prodajna cena minus lastna cena, v katero pa so že vključeni vsi direktni stroški. Trgovska marža pa je prodajna cena minus nabavna cena; in iz te marže moramo mi plačevati še vse direktne stroške, kot so stroški dela – samo zanje pri nas namenimo več kot polovico realizirane marže – pa stroški energentov, logistike, obratovanja trgovin ...

Tudi v trgovinski panogi  so razmere zaostrene, povezane pa so z energetsko in prehransko krizo ter dvigi cen pri dobaviteljih. Kako blažite te cenovne šoke?

Kot že rečeno, inflacijo blažimo interno tako, da se skušamo naučiti preživeti z nižjimi maržami. Letos so nam marže glede na lani odstotkovno precej padle. Zato za vsak evro, ki ga porabimo dobro premislimo, ali ga res moramo potrošiti. Poleg tega to rešujemo tudi s preudarnimi ukrepi, kot je bil na primer že lanski zakup elektrike za letošnje leto, tako, da nismo v tem hudem primežu dviga elektrike vsaj tam, kjer smo lastniki objektov. Drugače je tam, kjer smo najemniki.

In koliko povečanih omenjenih cen ste trgovci prelili v maloprodajne cene za potrošnike?

Koliko smo prelili naprej v cene za potrošnike, je mogoče najbolj ponazoriti s statistiko z junija 2022 na junij 2021, ki kaže, da so se cene kmetijskih izdelkov pri pridelovalcih dvignile za 21 odstotkov. Inflacija za končnega potrošnika je bila okoli 10 odstotkov in to razliko smo absorbirali živilskopredelovalna industrija in trgovci.

Trgovci podražitev živil po premierovih besedah argumentirate predvsem z višjimi cenami energentov, zato je vlada najprej omejila njihove cene in s tem odvzela izgovor za dvig cen prehrambnih izdelkov. Je ta ukrep po vaši oceni dovolj?

Če govorim za Spar, mi nismo dvigovali cen zaradi tega, ker so se podražili energenti. Mi izključno dvigujemo cene, ker se naše nabavne cene blaga za prodajo dvigujejo. Inflacijski pritiski prihajajo od spodaj navzgor po vrednostni verigi, od primarnega sektorja prek sekundarnega do nas.

Seveda bo pomagala omejitev cen energentov, a predvsem bo treba pomagati primarnemu sektorju, torej pridelovalcem, saj se jim višajo cene gnojil, škropiv ..., zaradi katerih morajo podražiti svoje izdelke. Če bi jim vlada uspela pomagati, bi se verjetno ta inflacijski pritisk od spodaj ustavil. To bi bil po mojem mnenju ukrep, ki bi ustavil te podražitve.

S septembrom je vlada začela t. i. mehko regulacijo, spremljanje cen osnovnih živil v košarici 15 izdelkov, ki jih potrošniki lahko spremljajo tudi na spletu. Ali je to prava pot?

Ta ukrep je delno že zdaj dosegel svoj namen, ker je še bolj opozoril trgovce, da se od nas pričakuje čim bolj odgovorno obnašanje in da vsaj za osnovne izdelke poskušamo čim bolj omejiti cenovne dvige. Kakšna je njegova uporabna vrednost za kupca, pa bodo presodili sami. Cene se namreč praktično dnevno spreminjajo, pa akcijski popusti in podobno pri različnih trgovcih ob različnih dnevih; vprašanje je, koliko bo to mogoče zajeti v popis. Verjetno se bodo kupci še vedno o cenah primarno informirali z letakov. Ključno je, da je popis narejen strokovno in brez napak, s čimer so bili v začetku določeni izzivi.

Stranski učinek fokusa na ceno pa je tudi ta, da to morda ni najboljše za slovensko gospodarstvo. Slovenski primarni in pridelovalni sektor ni bil narejen tako, da bi bila njegova glavna konkurenčna prednost nizka cena. In če je fokus samo na ceni, to ni nujno najboljše za naše pridelovalce.

Ali je regulacija cen prehrambnih izdelkov primeren ukrep? Ali bi bile lahko zaradi tega morebiti police v trgovinah (pol)prazne?

Za tržno gospodarstvo regulacija cen ni primeren ukrep, to se je videlo že pri gorivih. Najbolj pa to prikazuje primer Madžarske, kjer imajo 7 tipov izdelkov reguliranih, inflacijo pa okoli 23 odstotkov.  Zato v razmerah zelo močne konkurence - v Sloveniji imamo 7 trgovskih verig na dva milijonskem trgu – to ni primeren ukrep, zato upam, da do tega ne bo prišlo.

Če se vrnemo na energetsko draginjo – gospodarstvo je bilo razočarano nad nedavnim odzivom premiera na njihove predloge nujnih ukrepov, kot je takojšnja uvedba kapice na ceno energentov, saj zagovarja uvedbo modificirane kapice. Kaj torej pričakujete od posebne delovne skupine, ki bo oblikovala ukrepe za naslavljanje energetske draginje v gospodarstvu?

Meni se je, mogoče za razliko od mojih kolegov, zdelo pozitivno, da nam je premier nalil čistega vina. V krizni situaciji moramo komunicirati iskreno. In premier je iskreno povedal, da si takšnega posega enostavno nobena država ne more privoščiti. Razlika med ceno, ki jo pričakuje gospodarstvo in trenutno ceno na trgu je tako velika, da bi država morala prevelik del proračuna investirati samo v ta ukrep. In meni je jasno, da to ni možno.

Kot sem razumel premierja, je bolj vprašanje, zakaj je cena električne energije zdaj tako visoka. In če prav razumem, bo omenjena delovna skupina razmišljala ravno o tem in tudi na ravni EU se bodo pripravili ukrepi v smeri znižanja cene na bolj normalno raven. Ukrepi naj bi šli v smeri boljšega delovanja energetskega trga in odpravljanja takšnih anomalij.

Ste pa tudi trgovci že večkrat opozarjali na pomembnost zelenega prehoda in samooskrbe z elektriko; po napovedih resornega ministra bo še v septembru šel v javno obravnavo lex specialis, ki bo omogočal hitrejše umeščanje objektov v prostor. Kako v Sparu skrbite za samooskrbnost?

Že pred energetsko krizo smo imeli pripravljen načrt, da se vsako leto zniža poraba energije za 3 odstotke na kvadratni meter; zdaj pa smo to še pospešili. Pred kratkim smo zagnali sončno elektrarno na našem skladišču v Ljubljani, ki pokriva približno 16 odstotkov potreb po električni energiji na sami lokaciji. Letos bomo še tri poslovalnice opremili s sočnimi elektrarnami, naslednje leto pa še 30, ker verjamemo v to, da moramo biti bolj neodvisni.

Po trenutnih cenah električne energije se to zelo hitro izplača, ampak nam ne gre samo za ceno, gre tudi za neodvisnost in trajnost. V interesu podjetja je, da vsaj del električne energije sam proizvede. Ob tem pa je enako pomemben ukrep še, da vse nove poslovne enote in tudi vse dosedanje enote ob vsaki prenovi opremimo z najbolj energetsko varčnimi tehnologijami, ki so na trgu.

Je pa vlada že napovedala uvedbo začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest, kot je med drugim subvencioniranje čakanja na delo. Bi bilo to lahko dovolj za prebroditev krize; pa čeprav je trgovska dejavnost tudi med pandemijo delala na polno?

Smo v panogi, ki je stabilna in to se je pokazalo že med pandemijo in se bo verjetno tudi zdaj. Za Spar sem prepričan, da takega ukrepa ne bomo koristili - za nekatere panoge pa bo verjetno to nujen, ne pa zadosten ukrep.

Čeprav se ob tem postavi vprašanje iz vidika narodnega gospodarstva, kdaj in v kakšnih primerih je ta ukrep smiseln. Če imamo razmere, ko v določenih panogah primanjkuje kadra, v drugih panogah pa bi potem država z denarjem davkoplačevalcev plačevala nekoga, da ne dela, je to res vprašljivo. Verjamem sicer, da bo šlo za ciljane ukrepe za določene panoge in za določena strateško pomembna podjetja.

Kako je pri vas s kadri, občutite pomanjkanje določenih profilov?

Ja, vsekakor čutimo pomanjkanje, vendar je na srečo naš ugled med delodajalci tako dober, da nimamo akutnih pomanjkanj. Zaenkrat še nismo tako daleč, da bi bila naša storitev do kupca slabša, da bi morali skrajševati delovne čase ali pa, da bi morali, tako kot vidimo mogoče pri nekateri konkurenci, postrežne pulte zapirati od določene ure ali kaj podobnega. Vendar tudi nam primanjkuje določenih kadrov in zato se moramo nenehno truditi, da jih pridobimo in zadržimo ter da jih tudi usposabljamo v pravo smer.

Kako pa so aktualne razmere vplivale na vaše letošnje poslovanje glede na lani?

Kot sem že omenil, je naša marža v relativnem smislu zagotovo padla glede na lani. Je pa res, da so nas kupci nagradili z večjim obiskom, in rezultat tega je višji promet. Zaradi tega in vseh optimizacij je poslovanje na zadovoljivi ravni.