Stvari je treba gledati realno, sploh ni važno, ali si levičar ali desničar (VIDEO)
Marjan Šarec: Nikakor nisem nov obraz in zame je v povezavi z menoj ta termin čisti absurd.
Odpri galerijo
Marjan Šarec: Že na začetku sem povedal, da gremo na volitve sami, in prepričan sem tudi, da je zdaj čas za novo generacijo. FOTO: Voranc Vogel
Ker ni postal predsednik države, se je Marjan Šarec podal na parlamentarne volitve. Ocenjuje, da bo vsaj tako dober predsednik vlade, kot so bili njegovi predhodniki. Napoveduje odkrito vtikanje v kadrovanje. Rad ima red, tega je po njegovem mnenju v državi premalo. Zanika, da je dobro premišljen projekt »stricev iz ozadja«. Oceno, da je v politiki novi obraz, zanika z oznako, da je to čvek in blef, saj ima v politiki že osem let izkušenj.
Intervju s predsednikom Liste Marjana Šarca je prvi v vrsti pogovorov s prvaki strank, ki jim javnomnenjske ankete kažejo najbolje in jih bomo objavili v prihodnjih tednih.
Ko so SMC zapustili trije poslanci, se je začelo govoriti, da bežijo s potapljajoče se ladje k vam. Je to res? Napovedali ste sicer, da na vaši listi kandidatov za volitve ne bo nobenega poslanca tega sklica. Se je to kaj spremenilo?
Nihče od SMC-jevcev ni pribežal k nam. To ne drži. In ostajam pri izjavi, da na naši listi ne bo nobenega sedanjega poslanca. Nobenega imena nismo spremenili, dodali pa smo še kakšno novo. V Celju bo tako na primer na naši listi kandidirala Katarina Karlovšek, partnerica tamkajšnjega župana.
Pred potrditvijo kandidatne liste se je veliko govorilo o različnih pritiskih, o stricih iz ozadja. Omenjali ste, da veste več, kot ti strici menijo, da veste, in da njihova imena ne bodo prišla na vašo listo. Bodite bolj konkretni.
Slišal sem različne stvari o tem, da so obstajali neki seznami imen, ki bi jih radi umestili na našo listo. Marsikaj res vem, a ne bi o tem govoril javno, vesel in ponosen pa sem, da smo listo sestavili sami, s svojimi močmi. Različni ljudje so seveda k nam hodili vsak dan, takšni in drugačni, radi bi kandidirali … Ampak vse to dogajanje ocenjujem kot običajno politično folkloro. Normalno za Slovenijo, seveda.
Je del te folklore tudi sestajanje s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom? Ste se srečali še s kakšnim gospodarstvenikom iz družbe v državni lasti?
Tudi mene je začudilo, ko je prišla informacija, da bi se rad pri meni napovedal na obisk. Prišel je v Kamnik in sva se pogovorila o lokalnih zadevah, imamo ravno prenovljeno poslovalnico in NLB je dala tudi donacijo.
Prvi mož največje banke se je prišel v Kamnik pogovarjat o lokalnih temah? Težko je verjeti.
Pač, jaz sem se pogovarjal o tem, ne vem, o čem se je mislil pogovarjati on. Kakšni drugi pogovori pa ne bi bili smiselni. Me je pa, kot rečeno, začudilo, zakaj bi šef NLB prišel v Kamnik. Doslej ga namreč ni bilo.
Kaj pa domnevni stik s prvakom SDS? Osebno ali prek predstavnikov?
Oh, kaj vse se pojavlja po kuloarjih, razne govorice, nič se nismo srečali. To je kot anekdota, da je neki dijak v šoli moji ženi, ki je profesorica, razlagal, da me je videl s torbo na hribu. Bolj ko mu je žena razlagala, da ne hodim s torbo naokrog, bolj je trdil, da me je videl.
Obletavali so vas torej različni ljudje, pri vas so bili iz lokalne primorske stranke Oljka pa odposlanci mariborskega župana, tudi propadle LDS. Povejte še kakšno ime.
Ah, to pa ne bom govoril.
Slišati je, da imate v svojem krogu tudi ljudi, ki so povezava do Milana Kučana, ta pa da je zdaj jezen, ker si ne dopustite ničesar več dopovedati.
To pa je njegov problem, če je jezen. Nikoli se nisem pustil voditi. Njegovi ljudje niso na naši kandidatni listi. Zagotovo poslušam tudi kakšen nasvet, a ne od takih, ki so bili ministri, poslanci, ki so vse zavozili, zdaj so pa na twitterju še posebej pametni. Poslušam kakšen nasvet, potem pa se sam odločim. Da bi bil lutka od koga, tega pa ne potrebujem.
In čigav nasvet ste največkrat upoštevali iz kategorije nekdanjih politikov?
Prvokategorniki mi tako ali tako niso dajali nasvetov, morda kakšni nekdanji župani. Mislim, da je treba izkoristiti priložnost, če jo imaš. Nekateri so jo imeli, imeli so priložnost sestaviti vlado, pa jim je ni uspelo. Danes imamo to priložnost mi. Upam, da bomo naredili tako, kot mislimo, da je prav in da je dobro za državo. Ko bom šel iz Kamnika, svojemu nasledniku ne bom solil pameti. V Sloveniji se premalo zavedamo, da tvoj čas tudi enkrat mine. Pride novo poglavje v življenju, vrata se zaprejo. Odprejo pa se nova.
Zelo radi imate pregovore, primerjave, ki jih stresate iz rokava. Vaša volilna podpora prihaja v glavnem iz bazena volivcev SMC, zajemate pa tudi zunaj urbanih okolij, tam predvsem iz bazena volivcev SLS in SDS. Zato ne čudi vaša izjava, da volilna nedelja pride na dan prvega obhajila vaše hčerke. Zdi se, da so vaše izjave zelo naštudirane. Imate tak politični talent ali tako dobre svetovalce, ki pa jih skrivate?
To s hčerkinim obhajilom je čista resnica. In iskrena zadeva, ker na dan volitev imeti še prvo obhajilo je zelo naporno. In ko z zanimanjem čakaš rezultate, nisi tako sproščen, o izidu razmišljaš in zvečer moraš še v Cankarjev dom in še kam. Če imaš pa »normalno« prvo obhajilo, prideš po njem domov in po kosilu si prost. Teh dveh stvari čisto iz praktičnega razloga ni dobro imeti na isti dan. Sem namreč zelo praktičen človek. Sicer pa ne moremo vedeti, od kod prihaja naša podpora, ker se še nismo preizkusili na volitvah.
Ste z zanimanjem čakali tudi odločitev vašega kolega, ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ali se bo odločil osebno iti na volitve, s tem premešal karte in drobil levo volilno telo?
Mi imamo svojo stranko in gremo na volitve samostojno, z odločitvijo Zorana Jankovića, ali popelje Pozitivno Slovenijo osebno na volitve, se nisem ukvarjal. To je povsem njegova stvar. Že na začetku sem povedal, da gremo na volitve sami, in prepričan sem tudi, da je zdaj čas za novo generacijo. Zdaj je naša priložnost. Ne vem, zakaj bi se združevali z ljudmi, ki so že imeli priložnost sestaviti vlado, pa jim to ni uspelo.
Vaša stvar je že zaradi preigravanja o tem, kakšne bi lahko bile morebitne povolilne koalicije.
Najprej moramo tako ali tako videti, kdo bo kaj dobil in koliko.
Pravite tudi, da s SDS ne boste šli, če jo bo vodil Janez Janša. Zakaj takšna izjava, saj brez Janše ni SDS?
To govorim, ker je čas za novo generacijo. Če bom jaz čez 25 let še vodil stranko, me boste verjetno čudno gledali in rekli, da je že čas, da grem. Sicer je pa to notranja stvar stranke SDS, o vstopu ali oblikovanju koalicij pa bomo glede naše stranke odločali sami.
Kaj je bil tisti trenutek, ko ste se odločili, da greste v politiko na državno raven? Skoraj nihče ne verjame, da ste samonikla politična figura.
To je zato, ker me slabo poznajo in se me podcenjuje. Če si osem let župan, pač vidiš, kaj ne funkcionira. Za vsak projekt je kup čakanja in sivih las in ne vem česa še. Vidiš, da zadeve ne delujejo. In kot župan vidiš, do kod lahko prideš. Zakoni se namreč sprejemajo nekje drugje. Zato sem rekel, da ne bom več hodil naokrog, sedel pred ministrovo pisarno in jamral.
Ampak vi ste šli najprej na volitve za predsednika države, ki nima možnosti ničesar spremeniti, in se šele zdaj podajate v boj za izvršilno oblast. Ali ste, so vam, naštudirali tudi to? Da najprej postanete širše prepoznavni na predsedniških volitvah?
Seveda sem se podal še na parlamentarne. To ni bila nobena premišljena poteza, če bi bil izvoljen za predsednika, bi bilo danes vsem lažje. Meni in vsem strankam. Jaz bi bil tam in se ne šel parlamentarnih volitev, ne bi delal težav vsem strankam in Karl Erjavec, na primer, se ne bi ukvarjal z menoj in govoril, kako so novi obrazi zanič in kako se jih boji. Če bi bil izvoljen za predsednika republike, bi to funkcijo opravljal tako, kot mislim, da jo je treba opravljati. Ker pa nisem, sem pač šel na parlamentarne volitve.
Ne glede na to, da ste se menda s predsednikom uprave največje banke pri nas pogovarjali o lokalnih zadevah, imate stališče do prodaje NLB?
Tako je, zagovarjamo njeno prodajo do 25 odstotkov plus ena delnica. NLB se po mojem mnenju ni prodala pred dokapitalizacijo, ker se je ščitilo kakšne kredite. Sploh je ta naša zgodba zelo žalostna, težka pet milijard evrov za celoten bančni sistem. To je ogromen denar, hkrati pa s tem nismo veliko dosegli, tudi NLB smo preveč dokapitalizirali. Sicer menim, da država potrebuje sistemsko banko, ampak tako, kot je »začrevljena« zadeva zdaj, je po moje edina pot. Razen, če nimam vseh podatkov. A po moje je najbolje, da se proda. Pri tem bom, če bom predsednik vlade, vztrajal. Pod našo vlado, če bo koalicija takšna, da se bo zadeva lahko izpeljala, bo privatizirana tako, kot so bile dane zaveze. Sicer meni to ni všeč, kot mi tudi ni všeč, da so se dajali krediti na lepe oči. Ampak zdaj smo, kjer smo. Takšno je moje laično mnenje, s prodajo bi se lahko izognili morebitnim novim dokapitalizacijam v prihodnje.
Zakaj pravite, da je bila NLB prekapitalizirana?
Tako pravijo strokovnjaki. Obstajajo strokovna poročila o tem, da je bila bančna luknja predimenzionirana.
Ste torej za privatizacijo NLB, a hkrati naj bi bila na gospodarskem področju vaša glavna programska osredotočenost na pragmatičnost in uravnoteženost in nikakor ne sledite prepričanju SDS in NSi, da bi morala Slovenija slediti pospešenemu umiku države iz gospodarstva?
Tako je, ne bi rekel, da je potrebna prodaja kar povprek. Treba pa je dati dobra vodstva v te državne družbe. SDH mora biti bolj pod nadzorom vlade, ki je predstavnik ljudstva in tudi lastnik teh družb. In če si kot vlada lastnik, SDH ne more delati po svoje.
Torej je bil SDH preveč neodvisen?
Ja, očitno! Če premier Miro Cerar reče, da se ne sme v nič vtikati, hkrati pa je odgovoren za vse, ne more pa dejansko nič, je torej vpliva vlade premalo.
In SDH dela slabo?
Da se dvigujejo plače uprave SDH brez vedenja vlade, zagotovo ni dobro. To slabi vlado v odnosu do ljudi, ker pokaže, da se dela vse mimo nje in brez njene vednosti. Predvsem je treba dati v te družbe dober vodstveni kader.
Dober kader ne bo hotel v družbe, v katerih ima (pre)velik vpliv politika. Vi bi očitno radi še več njene moči v gospodarstvu. Prav zaradi političnega vpletanja in kadrovanja smo imeli v Sloveniji že veliko škode.
Več vpliva samo v tistih podjetjih, ki so ključna za Slovenijo.
Katera pa so to?
Saj vemo, to so na primer Petrol, Krka, Telekom …
Zakaj se vam zdi Petrol strateškega pomena?
Ker je to podjetje, ki nosi dobiček.
Ali ni poslanstvo vsakega podjetja, da nosi lastniku dobiček?
Že, že … Prodali pa smo tudi podjetja, ki so dobro delala. Država potrebuje takšno podjetje, kot je Petrol, tudi zaradi neodvisnosti, morda to ni dober primer, zagotovo pa je Telekom družba, ki je strateškega pomena za državo.
Zakaj?
Ker gre za vprašanje nacionalne varnosti, vse komunikacije gredo prek njega. Tako sodim. Poglejte na primeru kmetije, če je moja, lahko delam, kar želim. Če sem samo najemnik, pa ne. Gre tudi za vprašanje suverenosti, saj lastnina pomeni, da imaš pri stvareh besedo. Vsaka država, ki da kaj nase, ima tudi nekaj lastnine.
Kje vidite strateško pomembnost Telekoma, če je globalni trend strateško povezovanje?
Pa saj nisem proti strateškim partnerjem, govorim le, da ne prodamo v celoti, da je treba ohraniti določen vpliv.
Vpliv bi imeli na kaj, na kadrovanje?
Da. Pa da ima država del od dobička.
Davek od dobička se plača v kateri državi?
Že, že. Ampak potrebujemo tudi državna podjetja, da imamo neko lastnino in neki vpliv. Gre tudi za vprašanje suverenosti, saj lastnina pomeni, da imaš pri stvareh besedo. Vsaka država, ki da kaj nase, ima tudi nekaj lastnine. Kot primer lahko navedem svoje nepremičnine, to so travniki in nekaj gozda, ki sem jih podedoval, ker smo imeli doma kmetijo. Prodaš samo enkrat, kupnina gre, ti pa ostaneš brez vsega. To je vedno naložba na dolgi rok, in če ni res nujno, nima smisla prodajati.
Kdo vam je zgled v politiki? Očitno gledate proti državam, ki so vodene avtoritarno. Morda Putin?
No, no … Kot rečeno, potrebujemo dobra podjetja. Kot država pa potrebujemo v državi red, da se spoštuje pravila, ki pa morajo biti postavljena logično, ne birokratsko. Ne govorim o diktaturi.
Veliko je kritik na račun zunanjega ministra, da nas preveč navezuje na Rusijo, v zadnjih sedmih letih, z izjemo nedavnega obiska obrambne ministrice, v ZDA ni bilo nobenega slovenskega obiska na visoki ravni.
Na Rusijo se navezujemo toliko, kot je treba. Se pa premalo upošteva naše članstvo v različnih integracijah, kot sta Nato in EU. Premalo smo navezani na regijo, v katero sodimo. Na zahod. Preveč se obnašamo kot neka nevtralna država.
Zakaj hočete revizijo projekta drugi tir in ukinitev družbe 2TDK?
Mislim, da bi moralo biti investitor ministrstvo za infrastrukturo, tako kot nismo imeli posebnega podjetja za druge dele prog, ga tudi za ta drugi tir ne potrebujemo. Če država ni sposobna sama zgraditi drugega tira, ni država.
Migrantskega vprašanja doslej niste uporabljali za potrebe volilne kampanje, na ta vlak je poleg SDS zdaj sedel še NSi.
Mi ne bomo gradili kampanje na teh vprašanjih, bomo pa vedno ravnali v interesu Republike Slovenije, ki bo obstajala tudi po volitvah. To pa je, da ne smemo ostati zunaj schengna in postati žep, glede na to, da imamo slabe izkušnje s Hrvaško, ki je varna država, a zunaj schengna. Vedno bomo spoštovali človekove pravice in pomagali ljudem v stiski. Ljudi ne ločujemo po spolu, barvi kože ali drugih lastnostih. Tistim, ki iščejo boljšo prihodnost, je pa treba hkrati povedati, da EU in Slovenija nista kraj, kjer se cedita med in mleko in je življenje pravljica.
Prvak NSi pravi, da sta si s sedanjim avstrijskim predsednikom vlade zelo podobna, Kurz je v volilni kampanji zelo nasprotoval burkam. Kakšen je vaš odnos do njih?
Burke pri nas še niso problem. A če bi burka postala težava, je treba povedati, da je Slovenija Slovenija. Mi se ne bomo prilagajali njim. To je ista zgodba, kot se dogaja v Velenju, ko se za albansko govoreče ljudi išče prevajalce, da razumejo zdravnika. Ali bi v Prištini za nas iskali prevajalce, če bi šli k zdravniku? Mislim, da ne. In tudi če gremo Slovenci v tujino, ne bomo pričakovali, da bodo imeli tam za nas posebne prevajalce. Treba je spoštovati tamkajšnje zakone in običaje. Pri nas je samo ena ali druga skrajnost, na te stvari je treba gledati realno, sploh ni važno, ali si levičar ali desničar. Če nekdo pride v Slovenijo, se mora naučiti slovensko in spoštovati slovenske zakone. To velja tudi za vse, ki pridejo iz zahodnih držav, da ne bo pomote.
Če boste premier, boste zamenjali šefa Sove?
Da, zagotovo. Saj vidite, kakšno je stanje v agenciji, agentje stavkajo in nič se ne zgodi, nihče se z njimi ne ukvarja.
Kako pa ocenjujete dejstvo, da je vlada v odhodu imenovala novega šefa policije s polnim mandatom?
To ni dobro, ker se teh stvari pred volitvami ne dela. S tem ne ocenjujem primernosti gospoda Veličkega, temveč opozarjam, da bi morala takšna imenovanja počakati na novo vlado.
Če bo pred volitvami uprava SDH dobila nove člane, boste menjali tudi njih?
Odvisno, kako bodo delali. Zakaj bi se delal finega? Pošteno povem in ne bom rekel, da se ne bom vtikal v te zadeve in dopustil, da gre vse nekam stihijsko ... Člani takšnih organov morajo delati skladno s tistim, kar hoče lastnik. Ne morejo delati kar po svoje.
Ko smo govorili o Telekomu, ste omenili varnost komunikacij. Opažam, da vaši sodelavci prehajajo na kriptografsko zaščiteno komuniciranje, vi ne?
Tudi. Pa saj to je normalno, tudi poljudnoznanstvene revije svetujejo, kako se zaščititi v sodobnem svetu, varnost je ena od pomembnih stvari.
Koliko tujih jezikov govorite?
Angleško in nemško, pri govoru sem sicer malce zarjavel, a se mi to hitro izboljšuje. Pa hrvaško in srbsko.
Imate kaj treme pred 3. junijem?
Trema je vedno prisotna. Tako pred nastopi in govori, pozitivna trema mora biti, če je ni, si slab. Je pa res, da smo že od 31. maja lani, ko sem napovedal predsedniško kandidaturo, v konstantni kampanji. Torej skoraj že eno leto. Smo že utrjeni.
Kakšna bo torej Slovenija čez štiri leta, če zmagate?
Trudili se bomo, da bo čim boljša. Ne obljubljam instant rešitev čez noč in to, da bo čez štiri leta BDP primerljiv s Švico. Če pa bomo zmagali in sestavili vlado, bomo takoj začeli z reformami. Najprej je treba spremeniti politični sistem, najprej volilni zakon, tudi način imenovanja vlade, tako da bo mandatar dobil mandat in bo sam sestavil ekipo, hearingi ministrov so nepotrebni, ker je to folklora, ki ne prinese ničesar. Mandatar mora prevzeti odgovornost za svojo ekipo. Menjave ministrov bi morale potekati brez parlamenta, premier jih mora imeti pravico zamenjati sam. In še nekaj sprememb je nujnih, na primer, da ima predsednik države možnost veta na posamezen zakon in da ga lahko pošlje tudi v ustavno presojo, če je treba. Prav tako bi moral imeti možnost imenovanja in ne le predlaganja ustavnih sodnikov. Govorim o veliki in temeljiti reformi političnega sistema, ki je takšen, kot je zdaj, velika zavora širšemu razvoju. Vlada mora postati močnejša, z manj partnerji v koaliciji, ki bo trdna in je ne bo zamajal vsak populizem, ne sindikati in drugi. Zavedam pa se, da se bo treba uskladiti in dobiti ustrezno podporo vsaj šestdesetih poslancev.
Kaj ste pripravljeni storiti, da dobite potrebno dvotretjinsko večino za te spremembe?
Najprej je treba doseči čim boljši rezultat na volitvah, nato pa sestaviti takšno koalicijo, da bo to mogoče.
Poleg reforme političnega sistema kateri sta naslednji dve vaši prioriteti?
Vsekakor zdravstvena in pokojninska reforma pa tudi sprememba na obrambno-varnostnem področju s spremembo krovnega zakona ter davčna reforma. Kar naprej govorimo o parcialnih ukrepih, o razvojni kapici, o znižanju obdavčitve plač in tako naprej. Vsako stvar pa je treba rešiti sistemsko. Sedanje stanje, ko vlada pošlje v parlament zakon in nato ta doživi toliko sprememb, da ga je treba tolmačiti na novo, je nevzdržno. Saj pride ven nekaj drugega, kot je bil osnovni namen. Pomembna je tudi uvedba finančne policije; to je delovni izraz, ta organ, kakorkoli se bo imenoval, bo moral imeti dovolj velika pooblastila, da bo lahko preverjal nezakonito pridobljeno premoženje, plačilno nedisciplino, plačevanje prispevkov, plačevanje podizvajalcev in druge finančne malverzacije, ki bi jih moral sankcionirati.
Na vprašanje, kakšna bo Slovenija čez štiri leta, če boste vodili vlado, ste dejali, da boljša. Kaj to za vas pomeni?
Da bomo imeli plačilno disciplino v državi, da ne bo birokratskih ovir. Osnovni imenovalec naših prizadevanj bo debirokratizacija države. Vse duši pretirana zbirokratiziranost. Imamo nešteto zakonov, ki si tudi nasprotujejo.
Na primer?
Zakon o cestah in zakon o telekomunikacijah govorita različno o tem, kdo naj pokrije stroške sanacije ceste, na kateri se polaga optični kabel.
Čemu boste dali prednost, če sestavite vlado – pomoči šibkejšim ali podpori dobrim?
Predvsem nagrajevanju tistih, ki delajo in delajo dobro. Da bodo tudi uradniki, ki delajo dobro in delajo veliko, imeli mehanizem, da se jih ustrezno nagradi.
In kako bi se to zagotovilo?
Z zakonom, ki bi to omogočil.
Ali nov zakon ni še en korak k večji birokratizaciji?
Zakaj pa? Saj ne govorim, da zakoni niso potrebni. Govorim o pretirani zbirokratiziranosti, da ima država zdaj okoli 20 tisoč različnih predpisov, pred desetimi leti pa je državo in družbo urejalo 8000 predpisov, in da smo pri implementaciji predpisov EU bolj papeški od papeža, ker recimo pri embalaži zahtevamo več, kot je v direktivi.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je Slovenija samopreskrbna država s prepovedano drogo konopljo, te samozadostnosti pa ni na primer pri pridelavi zelenjave, mesa. Kaj nam to pove o naši kmetijski politiki?
To kaže, da druge države bolj ščitijo svojo industrijo in potem se dogaja, da mi svoje boljše meso izvažamo in uvažamo slabše. Iz tujine pride meso, polno antibiotikov, polno vsega. Doma smo imeli včasih kmetijo in smo pridelovali tudi svoje meso in smo se trudili, da smo živalim dajali samo suho krmo oziroma poleti kombinirali ... Ni dobro, če je v Sloveniji meso samo prepakirano in piše, da je slovensko.
Kakšen pa je vaš odnos do t. i. mehkih drog?
V stranki smo za legalizacijo v medicinske namene. Je pa s tem tako kot z legalizacijo prostitucije – zatiskati si oči, da tega ni, ne pomaga. Ker potem to področje ureja črni trg. Zato smo se o tem vprašanju v stranki precej pogovarjali. Sam osebno pa nikoli nisem prakticiral, že vonj marihuane mi je ogaben.
Komentirajte še kritike na račun novih obrazov v politiki.
To je čvek, blef. Nisem nov obraz in tudi ne jaham na tem valu. Imam že osem let izkušenj v politiki, sicer lokalni, a saj veste, kako poje Balašević, »princip je isti, vse ostalo so nianse«. Nikakor nisem nov obraz in zame je v povezavi z menoj ta termin čisti absurd.
Intervju s predsednikom Liste Marjana Šarca je prvi v vrsti pogovorov s prvaki strank, ki jim javnomnenjske ankete kažejo najbolje in jih bomo objavili v prihodnjih tednih.
Ko so SMC zapustili trije poslanci, se je začelo govoriti, da bežijo s potapljajoče se ladje k vam. Je to res? Napovedali ste sicer, da na vaši listi kandidatov za volitve ne bo nobenega poslanca tega sklica. Se je to kaj spremenilo?
Nihče od SMC-jevcev ni pribežal k nam. To ne drži. In ostajam pri izjavi, da na naši listi ne bo nobenega sedanjega poslanca. Nobenega imena nismo spremenili, dodali pa smo še kakšno novo. V Celju bo tako na primer na naši listi kandidirala Katarina Karlovšek, partnerica tamkajšnjega župana.
Pred potrditvijo kandidatne liste se je veliko govorilo o različnih pritiskih, o stricih iz ozadja. Omenjali ste, da veste več, kot ti strici menijo, da veste, in da njihova imena ne bodo prišla na vašo listo. Bodite bolj konkretni.
Slišal sem različne stvari o tem, da so obstajali neki seznami imen, ki bi jih radi umestili na našo listo. Marsikaj res vem, a ne bi o tem govoril javno, vesel in ponosen pa sem, da smo listo sestavili sami, s svojimi močmi. Različni ljudje so seveda k nam hodili vsak dan, takšni in drugačni, radi bi kandidirali … Ampak vse to dogajanje ocenjujem kot običajno politično folkloro. Normalno za Slovenijo, seveda.
Je del te folklore tudi sestajanje s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom? Ste se srečali še s kakšnim gospodarstvenikom iz družbe v državni lasti?
Tudi mene je začudilo, ko je prišla informacija, da bi se rad pri meni napovedal na obisk. Prišel je v Kamnik in sva se pogovorila o lokalnih zadevah, imamo ravno prenovljeno poslovalnico in NLB je dala tudi donacijo.
Prvi mož največje banke se je prišel v Kamnik pogovarjat o lokalnih temah? Težko je verjeti.
Pač, jaz sem se pogovarjal o tem, ne vem, o čem se je mislil pogovarjati on. Kakšni drugi pogovori pa ne bi bili smiselni. Me je pa, kot rečeno, začudilo, zakaj bi šef NLB prišel v Kamnik. Doslej ga namreč ni bilo.
Kaj pa domnevni stik s prvakom SDS? Osebno ali prek predstavnikov?
Oh, kaj vse se pojavlja po kuloarjih, razne govorice, nič se nismo srečali. To je kot anekdota, da je neki dijak v šoli moji ženi, ki je profesorica, razlagal, da me je videl s torbo na hribu. Bolj ko mu je žena razlagala, da ne hodim s torbo naokrog, bolj je trdil, da me je videl.
Obletavali so vas torej različni ljudje, pri vas so bili iz lokalne primorske stranke Oljka pa odposlanci mariborskega župana, tudi propadle LDS. Povejte še kakšno ime.
Ah, to pa ne bom govoril.
Slišati je, da imate v svojem krogu tudi ljudi, ki so povezava do Milana Kučana, ta pa da je zdaj jezen, ker si ne dopustite ničesar več dopovedati.
To pa je njegov problem, če je jezen. Nikoli se nisem pustil voditi. Njegovi ljudje niso na naši kandidatni listi. Zagotovo poslušam tudi kakšen nasvet, a ne od takih, ki so bili ministri, poslanci, ki so vse zavozili, zdaj so pa na twitterju še posebej pametni. Poslušam kakšen nasvet, potem pa se sam odločim. Da bi bil lutka od koga, tega pa ne potrebujem.
In čigav nasvet ste največkrat upoštevali iz kategorije nekdanjih politikov?
Prvokategorniki mi tako ali tako niso dajali nasvetov, morda kakšni nekdanji župani. Mislim, da je treba izkoristiti priložnost, če jo imaš. Nekateri so jo imeli, imeli so priložnost sestaviti vlado, pa jim je ni uspelo. Danes imamo to priložnost mi. Upam, da bomo naredili tako, kot mislimo, da je prav in da je dobro za državo. Ko bom šel iz Kamnika, svojemu nasledniku ne bom solil pameti. V Sloveniji se premalo zavedamo, da tvoj čas tudi enkrat mine. Pride novo poglavje v življenju, vrata se zaprejo. Odprejo pa se nova.
Zelo radi imate pregovore, primerjave, ki jih stresate iz rokava. Vaša volilna podpora prihaja v glavnem iz bazena volivcev SMC, zajemate pa tudi zunaj urbanih okolij, tam predvsem iz bazena volivcev SLS in SDS. Zato ne čudi vaša izjava, da volilna nedelja pride na dan prvega obhajila vaše hčerke. Zdi se, da so vaše izjave zelo naštudirane. Imate tak politični talent ali tako dobre svetovalce, ki pa jih skrivate?
To s hčerkinim obhajilom je čista resnica. In iskrena zadeva, ker na dan volitev imeti še prvo obhajilo je zelo naporno. In ko z zanimanjem čakaš rezultate, nisi tako sproščen, o izidu razmišljaš in zvečer moraš še v Cankarjev dom in še kam. Če imaš pa »normalno« prvo obhajilo, prideš po njem domov in po kosilu si prost. Teh dveh stvari čisto iz praktičnega razloga ni dobro imeti na isti dan. Sem namreč zelo praktičen človek. Sicer pa ne moremo vedeti, od kod prihaja naša podpora, ker se še nismo preizkusili na volitvah.
Ste z zanimanjem čakali tudi odločitev vašega kolega, ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ali se bo odločil osebno iti na volitve, s tem premešal karte in drobil levo volilno telo?
Mi imamo svojo stranko in gremo na volitve samostojno, z odločitvijo Zorana Jankovića, ali popelje Pozitivno Slovenijo osebno na volitve, se nisem ukvarjal. To je povsem njegova stvar. Že na začetku sem povedal, da gremo na volitve sami, in prepričan sem tudi, da je zdaj čas za novo generacijo. Zdaj je naša priložnost. Ne vem, zakaj bi se združevali z ljudmi, ki so že imeli priložnost sestaviti vlado, pa jim to ni uspelo.
Vaša stvar je že zaradi preigravanja o tem, kakšne bi lahko bile morebitne povolilne koalicije.
Najprej moramo tako ali tako videti, kdo bo kaj dobil in koliko.
Pravite tudi, da s SDS ne boste šli, če jo bo vodil Janez Janša. Zakaj takšna izjava, saj brez Janše ni SDS?
To govorim, ker je čas za novo generacijo. Če bom jaz čez 25 let še vodil stranko, me boste verjetno čudno gledali in rekli, da je že čas, da grem. Sicer je pa to notranja stvar stranke SDS, o vstopu ali oblikovanju koalicij pa bomo glede naše stranke odločali sami.
Kaj je bil tisti trenutek, ko ste se odločili, da greste v politiko na državno raven? Skoraj nihče ne verjame, da ste samonikla politična figura.
To je zato, ker me slabo poznajo in se me podcenjuje. Če si osem let župan, pač vidiš, kaj ne funkcionira. Za vsak projekt je kup čakanja in sivih las in ne vem česa še. Vidiš, da zadeve ne delujejo. In kot župan vidiš, do kod lahko prideš. Zakoni se namreč sprejemajo nekje drugje. Zato sem rekel, da ne bom več hodil naokrog, sedel pred ministrovo pisarno in jamral.
Ampak vi ste šli najprej na volitve za predsednika države, ki nima možnosti ničesar spremeniti, in se šele zdaj podajate v boj za izvršilno oblast. Ali ste, so vam, naštudirali tudi to? Da najprej postanete širše prepoznavni na predsedniških volitvah?
Seveda sem se podal še na parlamentarne. To ni bila nobena premišljena poteza, če bi bil izvoljen za predsednika, bi bilo danes vsem lažje. Meni in vsem strankam. Jaz bi bil tam in se ne šel parlamentarnih volitev, ne bi delal težav vsem strankam in Karl Erjavec, na primer, se ne bi ukvarjal z menoj in govoril, kako so novi obrazi zanič in kako se jih boji. Če bi bil izvoljen za predsednika republike, bi to funkcijo opravljal tako, kot mislim, da jo je treba opravljati. Ker pa nisem, sem pač šel na parlamentarne volitve.
Ne glede na to, da ste se menda s predsednikom uprave največje banke pri nas pogovarjali o lokalnih zadevah, imate stališče do prodaje NLB?
Tako je, zagovarjamo njeno prodajo do 25 odstotkov plus ena delnica. NLB se po mojem mnenju ni prodala pred dokapitalizacijo, ker se je ščitilo kakšne kredite. Sploh je ta naša zgodba zelo žalostna, težka pet milijard evrov za celoten bančni sistem. To je ogromen denar, hkrati pa s tem nismo veliko dosegli, tudi NLB smo preveč dokapitalizirali. Sicer menim, da država potrebuje sistemsko banko, ampak tako, kot je »začrevljena« zadeva zdaj, je po moje edina pot. Razen, če nimam vseh podatkov. A po moje je najbolje, da se proda. Pri tem bom, če bom predsednik vlade, vztrajal. Pod našo vlado, če bo koalicija takšna, da se bo zadeva lahko izpeljala, bo privatizirana tako, kot so bile dane zaveze. Sicer meni to ni všeč, kot mi tudi ni všeč, da so se dajali krediti na lepe oči. Ampak zdaj smo, kjer smo. Takšno je moje laično mnenje, s prodajo bi se lahko izognili morebitnim novim dokapitalizacijam v prihodnje.
Zakaj pravite, da je bila NLB prekapitalizirana?
Tako pravijo strokovnjaki. Obstajajo strokovna poročila o tem, da je bila bančna luknja predimenzionirana.
Ste torej za privatizacijo NLB, a hkrati naj bi bila na gospodarskem področju vaša glavna programska osredotočenost na pragmatičnost in uravnoteženost in nikakor ne sledite prepričanju SDS in NSi, da bi morala Slovenija slediti pospešenemu umiku države iz gospodarstva?
Tako je, ne bi rekel, da je potrebna prodaja kar povprek. Treba pa je dati dobra vodstva v te državne družbe. SDH mora biti bolj pod nadzorom vlade, ki je predstavnik ljudstva in tudi lastnik teh družb. In če si kot vlada lastnik, SDH ne more delati po svoje.
Torej je bil SDH preveč neodvisen?
Ja, očitno! Če premier Miro Cerar reče, da se ne sme v nič vtikati, hkrati pa je odgovoren za vse, ne more pa dejansko nič, je torej vpliva vlade premalo.
In SDH dela slabo?
Da se dvigujejo plače uprave SDH brez vedenja vlade, zagotovo ni dobro. To slabi vlado v odnosu do ljudi, ker pokaže, da se dela vse mimo nje in brez njene vednosti. Predvsem je treba dati v te družbe dober vodstveni kader.
Dober kader ne bo hotel v družbe, v katerih ima (pre)velik vpliv politika. Vi bi očitno radi še več njene moči v gospodarstvu. Prav zaradi političnega vpletanja in kadrovanja smo imeli v Sloveniji že veliko škode.
Več vpliva samo v tistih podjetjih, ki so ključna za Slovenijo.
Katera pa so to?
Saj vemo, to so na primer Petrol, Krka, Telekom …
Zakaj se vam zdi Petrol strateškega pomena?
Ker je to podjetje, ki nosi dobiček.
Ali ni poslanstvo vsakega podjetja, da nosi lastniku dobiček?
Že, že … Prodali pa smo tudi podjetja, ki so dobro delala. Država potrebuje takšno podjetje, kot je Petrol, tudi zaradi neodvisnosti, morda to ni dober primer, zagotovo pa je Telekom družba, ki je strateškega pomena za državo.
Zakaj?
Ker gre za vprašanje nacionalne varnosti, vse komunikacije gredo prek njega. Tako sodim. Poglejte na primeru kmetije, če je moja, lahko delam, kar želim. Če sem samo najemnik, pa ne. Gre tudi za vprašanje suverenosti, saj lastnina pomeni, da imaš pri stvareh besedo. Vsaka država, ki da kaj nase, ima tudi nekaj lastnine.
Kje vidite strateško pomembnost Telekoma, če je globalni trend strateško povezovanje?
Pa saj nisem proti strateškim partnerjem, govorim le, da ne prodamo v celoti, da je treba ohraniti določen vpliv.
Vpliv bi imeli na kaj, na kadrovanje?
Da. Pa da ima država del od dobička.
Davek od dobička se plača v kateri državi?
Že, že. Ampak potrebujemo tudi državna podjetja, da imamo neko lastnino in neki vpliv. Gre tudi za vprašanje suverenosti, saj lastnina pomeni, da imaš pri stvareh besedo. Vsaka država, ki da kaj nase, ima tudi nekaj lastnine. Kot primer lahko navedem svoje nepremičnine, to so travniki in nekaj gozda, ki sem jih podedoval, ker smo imeli doma kmetijo. Prodaš samo enkrat, kupnina gre, ti pa ostaneš brez vsega. To je vedno naložba na dolgi rok, in če ni res nujno, nima smisla prodajati.
Kdo vam je zgled v politiki? Očitno gledate proti državam, ki so vodene avtoritarno. Morda Putin?
No, no … Kot rečeno, potrebujemo dobra podjetja. Kot država pa potrebujemo v državi red, da se spoštuje pravila, ki pa morajo biti postavljena logično, ne birokratsko. Ne govorim o diktaturi.
Veliko je kritik na račun zunanjega ministra, da nas preveč navezuje na Rusijo, v zadnjih sedmih letih, z izjemo nedavnega obiska obrambne ministrice, v ZDA ni bilo nobenega slovenskega obiska na visoki ravni.
Na Rusijo se navezujemo toliko, kot je treba. Se pa premalo upošteva naše članstvo v različnih integracijah, kot sta Nato in EU. Premalo smo navezani na regijo, v katero sodimo. Na zahod. Preveč se obnašamo kot neka nevtralna država.
Zakaj hočete revizijo projekta drugi tir in ukinitev družbe 2TDK?
Mislim, da bi moralo biti investitor ministrstvo za infrastrukturo, tako kot nismo imeli posebnega podjetja za druge dele prog, ga tudi za ta drugi tir ne potrebujemo. Če država ni sposobna sama zgraditi drugega tira, ni država.
Migrantskega vprašanja doslej niste uporabljali za potrebe volilne kampanje, na ta vlak je poleg SDS zdaj sedel še NSi.
Mi ne bomo gradili kampanje na teh vprašanjih, bomo pa vedno ravnali v interesu Republike Slovenije, ki bo obstajala tudi po volitvah. To pa je, da ne smemo ostati zunaj schengna in postati žep, glede na to, da imamo slabe izkušnje s Hrvaško, ki je varna država, a zunaj schengna. Vedno bomo spoštovali človekove pravice in pomagali ljudem v stiski. Ljudi ne ločujemo po spolu, barvi kože ali drugih lastnostih. Tistim, ki iščejo boljšo prihodnost, je pa treba hkrati povedati, da EU in Slovenija nista kraj, kjer se cedita med in mleko in je življenje pravljica.
Prvak NSi pravi, da sta si s sedanjim avstrijskim predsednikom vlade zelo podobna, Kurz je v volilni kampanji zelo nasprotoval burkam. Kakšen je vaš odnos do njih?
Burke pri nas še niso problem. A če bi burka postala težava, je treba povedati, da je Slovenija Slovenija.
Burke pri nas še niso problem. A če bi burka postala težava, je treba povedati, da je Slovenija Slovenija. Mi se ne bomo prilagajali njim. To je ista zgodba, kot se dogaja v Velenju, ko se za albansko govoreče ljudi išče prevajalce, da razumejo zdravnika. Ali bi v Prištini za nas iskali prevajalce, če bi šli k zdravniku? Mislim, da ne. In tudi če gremo Slovenci v tujino, ne bomo pričakovali, da bodo imeli tam za nas posebne prevajalce. Treba je spoštovati tamkajšnje zakone in običaje. Pri nas je samo ena ali druga skrajnost, na te stvari je treba gledati realno, sploh ni važno, ali si levičar ali desničar. Če nekdo pride v Slovenijo, se mora naučiti slovensko in spoštovati slovenske zakone. To velja tudi za vse, ki pridejo iz zahodnih držav, da ne bo pomote.
Če boste premier, boste zamenjali šefa Sove?
Da, zagotovo. Saj vidite, kakšno je stanje v agenciji, agentje stavkajo in nič se ne zgodi, nihče se z njimi ne ukvarja.
Kako pa ocenjujete dejstvo, da je vlada v odhodu imenovala novega šefa policije s polnim mandatom?
To ni dobro, ker se teh stvari pred volitvami ne dela. S tem ne ocenjujem primernosti gospoda Veličkega, temveč opozarjam, da bi morala takšna imenovanja počakati na novo vlado.
Če bo pred volitvami uprava SDH dobila nove člane, boste menjali tudi njih?
Odvisno, kako bodo delali. Zakaj bi se delal finega? Pošteno povem in ne bom rekel, da se ne bom vtikal v te zadeve in dopustil, da gre vse nekam stihijsko ... Člani takšnih organov morajo delati skladno s tistim, kar hoče lastnik. Ne morejo delati kar po svoje.
Ko smo govorili o Telekomu, ste omenili varnost komunikacij. Opažam, da vaši sodelavci prehajajo na kriptografsko zaščiteno komuniciranje, vi ne?
Tudi. Pa saj to je normalno, tudi poljudnoznanstvene revije svetujejo, kako se zaščititi v sodobnem svetu, varnost je ena od pomembnih stvari.
Koliko tujih jezikov govorite?
Angleško in nemško, pri govoru sem sicer malce zarjavel, a se mi to hitro izboljšuje. Pa hrvaško in srbsko.
Imate kaj treme pred 3. junijem?
Trema je vedno prisotna. Tako pred nastopi in govori, pozitivna trema mora biti, če je ni, si slab. Je pa res, da smo že od 31. maja lani, ko sem napovedal predsedniško kandidaturo, v konstantni kampanji. Torej skoraj že eno leto. Smo že utrjeni.
Kakšna bo torej Slovenija čez štiri leta, če zmagate?
Trudili se bomo, da bo čim boljša. Ne obljubljam instant rešitev čez noč in to, da bo čez štiri leta BDP primerljiv s Švico. Če pa bomo zmagali in sestavili vlado, bomo takoj začeli z reformami. Najprej je treba spremeniti politični sistem, najprej volilni zakon, tudi način imenovanja vlade, tako da bo mandatar dobil mandat in bo sam sestavil ekipo, hearingi ministrov so nepotrebni, ker je to folklora, ki ne prinese ničesar. Mandatar mora prevzeti odgovornost za svojo ekipo. Menjave ministrov bi morale potekati brez parlamenta, premier jih mora imeti pravico zamenjati sam. In še nekaj sprememb je nujnih, na primer, da ima predsednik države možnost veta na posamezen zakon in da ga lahko pošlje tudi v ustavno presojo, če je treba. Prav tako bi moral imeti možnost imenovanja in ne le predlaganja ustavnih sodnikov. Govorim o veliki in temeljiti reformi političnega sistema, ki je takšen, kot je zdaj, velika zavora širšemu razvoju. Vlada mora postati močnejša, z manj partnerji v koaliciji, ki bo trdna in je ne bo zamajal vsak populizem, ne sindikati in drugi. Zavedam pa se, da se bo treba uskladiti in dobiti ustrezno podporo vsaj šestdesetih poslancev.
Kaj ste pripravljeni storiti, da dobite potrebno dvotretjinsko večino za te spremembe?
Najprej je treba doseči čim boljši rezultat na volitvah, nato pa sestaviti takšno koalicijo, da bo to mogoče.
Poleg reforme političnega sistema kateri sta naslednji dve vaši prioriteti?
Vsekakor zdravstvena in pokojninska reforma pa tudi sprememba na obrambno-varnostnem področju s spremembo krovnega zakona ter davčna reforma. Kar naprej govorimo o parcialnih ukrepih, o razvojni kapici, o znižanju obdavčitve plač in tako naprej. Vsako stvar pa je treba rešiti sistemsko. Sedanje stanje, ko vlada pošlje v parlament zakon in nato ta doživi toliko sprememb, da ga je treba tolmačiti na novo, je nevzdržno. Saj pride ven nekaj drugega, kot je bil osnovni namen. Pomembna je tudi uvedba finančne policije; to je delovni izraz, ta organ, kakorkoli se bo imenoval, bo moral imeti dovolj velika pooblastila, da bo lahko preverjal nezakonito pridobljeno premoženje, plačilno nedisciplino, plačevanje prispevkov, plačevanje podizvajalcev in druge finančne malverzacije, ki bi jih moral sankcionirati.
Na vprašanje, kakšna bo Slovenija čez štiri leta, če boste vodili vlado, ste dejali, da boljša. Kaj to za vas pomeni?
Da bomo imeli plačilno disciplino v državi, da ne bo birokratskih ovir. Osnovni imenovalec naših prizadevanj bo debirokratizacija države. Vse duši pretirana zbirokratiziranost. Imamo nešteto zakonov, ki si tudi nasprotujejo.
Na primer?
Zakon o cestah in zakon o telekomunikacijah govorita različno o tem, kdo naj pokrije stroške sanacije ceste, na kateri se polaga optični kabel.
Čemu boste dali prednost, če sestavite vlado – pomoči šibkejšim ali podpori dobrim?
Predvsem nagrajevanju tistih, ki delajo in delajo dobro. Da bodo tudi uradniki, ki delajo dobro in delajo veliko, imeli mehanizem, da se jih ustrezno nagradi.
In kako bi se to zagotovilo?
Z zakonom, ki bi to omogočil.
Ali nov zakon ni še en korak k večji birokratizaciji?
Zakaj pa? Saj ne govorim, da zakoni niso potrebni. Govorim o pretirani zbirokratiziranosti, da ima država zdaj okoli 20 tisoč različnih predpisov, pred desetimi leti pa je državo in družbo urejalo 8000 predpisov, in da smo pri implementaciji predpisov EU bolj papeški od papeža, ker recimo pri embalaži zahtevamo več, kot je v direktivi.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je Slovenija samopreskrbna država s prepovedano drogo konopljo, te samozadostnosti pa ni na primer pri pridelavi zelenjave, mesa. Kaj nam to pove o naši kmetijski politiki?
To kaže, da druge države bolj ščitijo svojo industrijo in potem se dogaja, da mi svoje boljše meso izvažamo in uvažamo slabše. Iz tujine pride meso, polno antibiotikov, polno vsega. Doma smo imeli včasih kmetijo in smo pridelovali tudi svoje meso in smo se trudili, da smo živalim dajali samo suho krmo oziroma poleti kombinirali ... Ni dobro, če je v Sloveniji meso samo prepakirano in piše, da je slovensko.
Kakšen pa je vaš odnos do t. i. mehkih drog?
V stranki smo za legalizacijo v medicinske namene. Je pa s tem tako kot z legalizacijo prostitucije – zatiskati si oči, da tega ni, ne pomaga. Ker potem to področje ureja črni trg. Zato smo se o tem vprašanju v stranki precej pogovarjali. Sam osebno pa nikoli nisem prakticiral, že vonj marihuane mi je ogaben.
Komentirajte še kritike na račun novih obrazov v politiki.
To je čvek, blef. Nisem nov obraz in tudi ne jaham na tem valu. Imam že osem let izkušenj v politiki, sicer lokalni, a saj veste, kako poje Balašević, »princip je isti, vse ostalo so nianse«. Nikakor nisem nov obraz in zame je v povezavi z menoj ta termin čisti absurd.
