± 7

Ne, ne in še enkrat ne. Osamosvojitvene težnje Barcelone niso sprejemljive za Madrid, zato ji ta nastavlja vedno nove ovire. Jutri je 9. november: za Katalonce dolgo načrtovani in težko pričakovani dan, ko naj bi vsaj simbolično sporočili svetu, kakšno prihodnost želijo. Za osrednjo vlado pa je dan, ki ga ne bi smelo biti.

Bomo glasovali! je bil tudi v četrtek za Delo odločen Martí Estruch Axmacher iz vladnega sveta za javno diplomacijo Katalonije Diplocat. Ob očitnem in vztrajnem, recimo nežno, »nagajanju« Madrida in ob nezmožnosti, da bi obe strani sedli za skupno mizo – k dialogu, pač ni mogoče pričakovati, da bodo Katalonci v nedogled pokorni. Predsednik katalonskega generalitata Artur Mas je resda zdržema ponavljal, kako se bodo pri svojih zahtevah držali zakonitosti, a zdaj je videti, da je nastopil čas za nepokorščino. Zato bodo v Kataloniji jutri nemara res glasovali.

Potem ko je bilo že v izhodišču pravno jasno, da o svoji prihodnosti ne morejo odločati na pravem referendumu, se je vladajoča politika pred meseci zatekla k alternativni rešitvi – k posvetovalnemu glasovanju, na katerem bi odgovarjali na vprašanji: Ali naj Katalonija postane država? In če da, ali naj bo neodvisna? A ko je konec septembra ustavno sodišče v Madridu po hitrem postopku začasno prepovedalo posvet, je predsednik Mas sredi oktobra napovedal nov legalni okvir: glasovanje 9. novembra naj bi pripravili po zakonskih parametrih, na podlagi katerih lahko pokličejo državljane k politični participaciji, ne da bi bili v navzkrižju z ustavo. Pred dnevi je ustavno sodišče po nareku španske vlade urgentno prepovedalo tudi alternativno glasovanje – pa čeprav bi bila njegova vrednost, kakor je jasno katalonski vladajoči struji, samo simbolična. Z njim, ki ga niti vsi v Kataloniji ne jemljejo resno: četudi morebiti so za samostojno prihodnost, bi le na široko izmerili javno mnenje. Seveda bi izid lahko pomenil namig politiki, kako naprej, vsaj nakazal bi tendence. Ker nova prepoved pomeni (novo) kapljo čez rob, so zdaj v Barceloni odločeni, da se ne bodo več upogibali.

Za jutrišnje glasovanje je vse nared, pravi za Delo Ricard Gené iz gibanja Narodna skupščina Katalonije (ANC), ki igra ključno vlogo pri osamosvojitvenem procesu. »Če bo Madrid res hotel ustaviti glasovanje, kar je začasno odredilo ustavno sodišče, bodo morali uporabiti ustrezne sodne postopke, na podlagi katerih bo lahko policija izdala navodila za zaprtje prostorov, kjer naj bi glasovali.« In če se bo to zgodilo, potem bodo svet preplavile fotografije, kako policisti blokirajo »volišča« ali kako odnašajo »volilne« skrinjice. Ni zanemarljivo, da se je akreditiralo že več kot 650 novinarjev z vseh koncev sveta. Gené ne verjame, da bo šla nacionalna oblast tako daleč. »Čeprav ne gre tega povsem izključiti, glede na špansko zgodovino in zastrupljenost medijev v Madridu.«

Če bodo mesta, na katerih naj bi Katalonci glasovali, odprta, potem bo že v ponedeljek bolj jasno, v kakšni družbi želi živeti 7,5 milijona Kataloncev. Morebiti pa bodo »volišča« ostala prisilno zaprta, in takrat ni mogoče izključiti, da ne bodo ljudje spontano preplavili ulic. »Pri ANC ves čas opozarjamo, da moramo ostati mirni. Nočemo nemirov.«

»V Kataloniji bomo jutri preverjali meje demokracije«, še pravi Gené. »Inštitucije: parlament, vlada in sodstvo delujejo kot eden, pri vprašanju ozemeljske celovitosti brez omahovanja omejujejo osnovno svobodo izražanja.« Zato se te dni tudi izvoljeni katalonski politični predstavniki podpisujejo pod pritožbo državljanov, s katero se bodo obrnili na Združene narode, evropski parlament, evropsko komisijo in Svet Evrope. Svet da mora vedeti, kako Španija odreka Kataloncem pravico, da bi sami odločili o svoji prihodnosti, in jim preprečuje, da postopajo demokratično.

Glasovati vendarle pomeni samo demokracijo – in ta zmaguje.