Alpski bojevniki

Jutri bo pri kanadski založbi RMB (Rocky Mountain Books) izšla izjemno zanimiva knjiga – Alpski bojevniki (Alpine Warriors), izpod peresa znane kanadske publicistke Bernadette McDonald. Angleško govoreča svetovna gorniška javnost izid z zanimanjem pričakuje, podobno pričakovanje pa je tudi v Sloveniji. Upravičeno. Knjiga je namreč v celoti posvečena slovenskemu vrhunskemu alpinizmu in njegovim akterjem.

Knjiga Alpski bojevniki okvirno zajema časovno obdobje od konca druge svetovne vojne pa vse do danes. Po mnenju avtorice je »zgodba slovenskega alpinizma v prepletu z nemirno politično in družbeno zgodovino tega časa, osupljiva zgodovinska pripoved, ki tako kot poljska ni toliko poznana v svetu. Moti me, da imamo v Ameriki in zahodnem svetu tako selektivno znanje o svetovnem alpinizmu in verjamem, da bo ta knjiga dodala nove poglede nanj.«

McDonaldova, rojena leta 1951 v mestu Bigger, v kanadski provinci Saskatchewan, je velika poznavalka alpinizma in gorske kulture. Odraščala je na kmetiji, kar ji je, kot pravi, okrepilo gene za stik z naravo. Končala je študij klasične glasbe, a jo je v tem času gorski svet že povsem prevzel. Kar dvajset let je bila direktorica znanega gorniškega filmskega in knjižnega festivala v Banffu. Od leta 2006 se je povsem posvetila pisanju in postala uveljavljena avtorica gorniške literature. V njenem bogatem opusu posebej izstopajo tri biografije: o slovitem ameriškem plezalcu Charlesu Houstonu, o legendarni kronistki himalajskih dogajanj Elizabeth Hawley in o našem Tomažu Humarju. Velika uspešnica je tudi njena knjiga Freedom Climbers (Svobodni plezalci), ki govori o zgodovini poljskega alpinizma.

Slovenijo je McDonaldova prvič obiskala leta 1972 in se kasneje vse pogosteje vračala. Uvršča jo med države z zelo bogato gorniško dediščino, v kateri je gorska kultura izjemno pomembna. Udeležila se je več slovenskih festivalov gorniškega filma v Novi Gorici in na Bledu ter bila članica žirije leta 2014 na festivalu v Ljubljani. Že ob branju Humarjeve biografije je videti, da jo pri pisanju o dosežkih zanimajo tudi ozadja, vzroki in s tem umeščanje v zgodovinski, politični in ne nazadnje filozofski kontekst. Tak pristop je v slovenski gorniški literaturi redek. Najbolj se mu je približal Nejc Zaplotnik s svojo knjigo Pot, ki je, ne le med slovensko gorniško, ampak tudi splošno javnostjo velika uspešnica, saj nenehno izhaja v novih ponatisih. Čeprav se z Nejcem nista nikoli osebno srečala, je McDonaldova prav Zaplotnika oziroma njegovo Pot izbrala za vodnika skozi zgodovino slovenskega vrhunskega alpinizma. Skozi vso njeno knjigo nas vodijo Zaplotnikovi citati in razmišljanja, ki subtilno osmišljajo hotenja vrhunskih slovenskih plezalcev in njihovih dosežkov. Ti so postali pomemben del svetovne alpinistične in tudi kulturne dediščine.

Avtorici, ki je pronicljiva opazovalka dogajanj in razmer, gre za največjo možno objektivnost. Njen namen je daleč od tega, da bi samo hvalila. Dotika se tudi nekaterih zablod in stranpoti, brez katerih v takem mogočnem dogajanju najbrž ne gre. Ne hvali in ne graja, ne daje dokončnih sodb, ampak skuša razumeti in raziskati vzroke, ki so pripeljali do teh dejanj. V knjigi kot pričevalci nastopajo številni življenjski partnerji in drugi najožji sorodniki vrhunskih plezalcev, kar daje vsebini dodatno tehtnost in širino pogleda. Širino, ki jo domači poznavalci največkrat prezremo, saj nam je videti povsem samoumevna in je pač del teh naših zgodb. Pogled McDonaldove je pogled od zunaj, zato je lahko toliko bolj objektiven.

Kljub težnji po čim večji objektivnosti pa bralca prav osupneta obseg in število izjemnih slovenskih dosežkov v areni svetovnega alpinizma, ki Slovence postavljata v najožji krog svetovne plezalne elite. Temu primerna je tudi velika količina pohvalnih izjav, mnenj in komentarjev tako poznavalcev gorniške literature kot najpomembnejših akterjev svetovne alpinistične scene, ki so tekst McDonaldove dobili v recenzijo. Tule jih je le manjši del:

● »Alpski bojevniki je čudovito napisana knjiga, ki nam ponuja analitičen in intimen vpogled v bogat, zapleten, relativno neznan svet slovenskega plezanja in njegov naraščajoči vpliv na globalni alpinizem …« (Zac Robinson, urednik)

● »S podrobnimi raziskavami in privlačnimi anekdotami Bernadette McDonald opisuje viharne čase, ki so pripeljali do razpada Jugoslavije, in kako so gore združevale ljudi. Ponuja nam zanimiv vpogled v razmišljanja alpinistov, ki so plezali zaradi odkrivanja novega, domoljubja, bratstva in ljubezni.« (John Reid, Crowfoot Media)

● »Slovenija je dala veliko najboljših alpinistov na svetu, pa vendar je večina ljudi niti ne zna najti na zemljevidu. Bernadette McDonald se je potopila v kulturo, običaje in polemike slovenske alpinistične scene in razkrila njen portret. Njena najboljša knjiga doslej.« (Greg Child, alpinist, Avstralija)

● »Ni dežele, ki bi na alpinizem vplivala tako močno in tako globoko kot Slovenija ... Slovenski alpinizem je uvedel načine plezanja, po katerih lahko le hrepenimo.« (Steve House, alpinist, ZDA)

● »Fascinantna pripoved o izjemnih dosežkih alpinistov majhnega slovenskega naroda, ki je dal nekaj najbolj talentiranih, barvitih, kontroverznih in inovativnih alpinistov sodobne plezalne zgodovine.« (sir Chris Bonington, alpinist, Anglija)

● »V knjigi Alpine Warriors Bernadette McDonald izpostavlja skrivnostno željo, ki poganja plezalce v višino, v prostor in v svetlobo. Branje teh zgodb mi pomaga ohranjati ponos, da pripadam temu človeškemu plemenu, ki se imenuje alpinisti.« (Voytek Kurtyka, alpinist, Poljska)

● »Zakaj je toliko slovenskih alpinistov tako dobrih, kljub nizkim goram in majhnim finančnim možnostim v tej majhni in razmeroma revni deželi? Knjiga Alpine Warriors odgovarja na to vprašanje in še na veliko drugih.« (Will Gadd, alpinist, ZDA)

● »Sodobni alpinizem je britanski in srednjeevropski izum. K njemu so veliko prispevale ZDA, Japonska in predvsem dežele onstran nekdanje železne zavese, odločilni korak naprej v njegovem razvoju pa so naredili slovenski alpinisti.« (Reinhold Messner, alpinist, Italija)

Ko sem McDonaldovo pred nekaj dnevi vprašal, kakšni občutki jo prevevajo ob dokončanju knjige, mi je odgovorila: »Kot vedno kadar oddam tekst založniku, sem najprej začutila veliko olajšanje. A bolj od tega sem se zavedala, kakšen privilegij sem imela ob pisanju te knjige. Tega ne govorim iz vljudnosti. Ni namreč enostavno prodreti v to skupnost, kulturo, da ne rečem elito slovenskih alpinistov in pričakovati, da bodo komunicirali z mano in me podprli v mojih prizadevanjih. Še posebej, ker sem tujka in za nameček še bolj slaba alpinistka. Kljub temu sem bila dobrodošla v kuhinjah, na vrtovih in v spominih premnogih ljudi, ki so delili z mano svoje zgodbe. Nekateri od njih so danes moji prijatelji. In še nekaj. Preveva me silno vznemirjenje ob čakanju na to, kako bo med bralci sprejeta moja interpretacija tega neverjetnega slovenskega poglavja v svetovni zgodovini alpinizma. Moji občutki in pričakovanja so bolj ali manj podobni tistim, ko se v zabaviščnem parku voziš z vlakcem smrti …«

Angleška verzija knjige bo izšla v Kanadi, ZDA, Avstraliji in Veliki Britaniji, sočasno pa že pripravljajo prevode v francoski, nemški, španski, italijanski, poljski in hrvaški jezik. Hrvaški alpinist Stipe Božić je bil namreč zelo pomemben del slovenskih himalajskih dogajanj in je v knjigi temu primerno predstavljen.

Kako dolgo bomo čakali na slovenski prevod?