Portret tedna: Matjaž Knez

Tri leta, štiri mesece ter tri tedne in pol po imenovanju je že tretja ekipa nadzornikov v tem času zaradi hujše kršitve obveznosti z mesta predsednika uprave državne avtocestne družbe odpoklicala Matjaža Kneza. Izgon iz poslovnih prostorov ljubljanske izpostave Darsa je bil malodane filmski – z zaklenjeno pisarno, komajda rešenim mobilnim telefonom in v spremstvu varnostnikov.

Žal dogodka pri sosedih na Delu nismo fotografirali. Tudi zato, ker se je razrešitev zgodila povsem nenapovedano, čeprav jo je bilo mogoče po političnem ključu pričakovati že prej kot leto po imenovanju. Tako kot vselej dotlej: nova vlada, nov obraz na čelu Darsa.

Formalni razlog, ki ga nadzorniki ne komentirajo, je bila ustanovitev telekomunikacijskega hčerinskega podjetja Delkom. Darsovi optični kabli so bili podobno kot Elesovi ali železniški kabli dolgo kamen spotike – nekateri še iz časov trdega Telekomovega monopola v prejšnjem tisočletju. Kakorkoli so ga vsi trije državni subjekti hoteli tržiti, jim čisto zares nikoli ni uspelo.

Ali je razlog dovolj močan, bodo slej ko prej presodili sodniki. Matjaž Knez napoveduje odškodninsko tožbo, kakšen bo njen sklep, bomo verjetno videli šele čez leta, ko bo pozabljeno, kdo so bili eksekutorji in kdo žrtve. A doslej z dokazovanjem svoje pravice niso uspeli ne Dars ne njegovi razrešeni direktorji – od Rajka Siročiča, prek Tomislava Nemca, do Mateje Duhovnik. Res pa je bilo ob zgražanju pri vseh omenjenih doslej kristalno jasno, da gre za politično menjavo. S tem, da so eni prihod in odhod vzeli lažje, drugi težje, eni z več, drugi z manj nastopanja v javnosti. Matjaž Knez se v javnosti kar rad pokaže.

So pa stvari tokrat manj jasne. Matjaž Knez je prišel v Dars s poslovodnimi in uradniškimi izkušnjami, če kot take obravnavamo štiriletni položaj na mestu državnega sekretarja za železnice na za promet pristojnem ministrstvu, ki ga je v zadnji Drnovškovi in Ropovi vladi vodil Jakob Presečnik, Knezov strankarski kolega v ljudski stranki (SLS). Knezov začasni naslednik Tomaž Vidic je imel takrat na tem ministrstvu enak rang, le da je bil zadolžen za ceste. In tudi avtoceste; Dars je takrat in tudi še dolge mesece po tem, ko je že postal prometni minister v prvi vladi Janeza Janše, vodil Janez Božič, SLS, katere fevd je bilo to ministrstvo – z izjemo kratkega ministrovanja Marka Pavlihe – do vlade Boruta Pahorja in ministra Patricka Vlačiča. Sedanji infrastrukturni minister Peter Gašperšič se je v teh uradniških cestnih vodah kot nekoliko mlajši znašel v času ministra Radovana Žerjava in ostal še pri Vlačiču.

Knezov prihod na Dars so v poznem poletju 2012 v času ministra Zvoneta Černača, SDS, spremljale govorice o nepravilnostih – brez sodnih posledic – pri direktorovanju v družbah Gradis Nova, Porr Slovenija in SCT Maribor. Ob prihodu v Ljubljano je bilo glavno vprašanje, ali mu bo z ekipo uspelo prestrukturirati velike obveznosti, ki jih je imel Dars proti sredini tega desetletja. Svetovna gospodarska kriza, nižje obrestne mere in tudi zavedanje finančnega Damoklejevega meča vseh treh vlad (druge Janeza Janše, Alenke Bratušek in Mira Cerarja), ki so privolile v višje cestnine ter preoblikovanje poroštvenih zakonov, so pripomogli k znosni rešitvi.

Hkrati so letela pod noge različna polena; s polne mize pa verjetno tudi kaj drugega. Začelo se je z rušenjem cestninskih postaj, ki jih je zapovedal minister Černač, cena za posamezno postajo pa je presegla 40 tisočakov, ki jih je napovedoval minister. Za preureditev sedmih čelnih cestninskih postaj je Dars brez dedeveja namenil ob vseh vštetih stroških približno 2,2 milijona evrov. (Pojasnilo: 7 krat 40.000 je 280.000!) Pošteno je treba priznati, da je promet res bolj tekoč in da je nezgod, kljub splošnemu nespoštovanju omejitev hitrosti, malo.

Po zamenjavi vlade je najprej sledila razprava o nezadostnih izkušnjah finančnika Tineta Svoljšaka. Vremenske postaje, ki jih je ob slovenskih avtocestah postavljalo podjetje Sama Omerzela, prometnega ministra v vladi Alenke Bratušek, je spremljal vzajemen odklonilni odnos med ministrom in poslovodstvom Darsa. In veliko lobiranja.

Za zamenjavo poslovodstva pa takrat vsaj teoretično ni zadoščal več ministrov poziv – postopek bi morali opraviti nadzorniki, a tedanje je postavila še Janševa vlada, saj je prejšnja nadzorniška ekipa dobesedno razpadla. Ker nadzorniki niso videli razloga za menjavo poslovodstva, so v slovenskem državnem holdingu ugotovili, da njihova sestava ni optimalna. In so jih zamenjali – v času brezvladja, tik pred nastopom vlade Mira Cerarja. A tudi novi nadzorniki niso bili enoglasno poslušni. Posebej (ali samo) predsednik Robert Ličen je poudarjal, da zaradi napačne barve las ne bo menjal poslovodstva. In so se leto in dan po imenovanju nadzorniki sprli. Večina je odstopila, Lična, ki je spregovoril o pritiskih ministra Petra Gašperšiča, pa so zamenjali.

Nova nadzorniška ekipa se zdi verodostojnejša – ne nazadnje je njen predsednik tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marjan Mačkošek, njegov namestnik pa ugledni pravnik Miha Juhart, ki je ob imenovanju zatrdil, da bo vsak morebiten pritisk takoj prijavil. Dejstvo, da razrešitve ne komentirajo, odpira vrata za različna ugibanja. Je bil Delkom s svetovalnimi pogodbami in revizijami, ki jih je po naročilu uprave za oba prejšnja nadzorna sveta Darsa in po oceni sedanjih nadzornikov strokovno šibko in predrago opravilo neznano podjetje z nerazvitega obrobja države in menda sumljivimi tujimi sestrskimi firmami, tudi matično, res ponikalnica denarja? Kakorkoli: Delkom je bil novembra spet pripojen Darsu.

Barva las pri kadrovskih menjavah res ni pomembna. Pomembnejši je denar. Dars zadnja leta ob krčenju stroškov, kar je vedno stresno, posluje solidno, obveznosti do posojilodajalcev sproti poravnava in hkrati ustvarja dobiček, ki ga država z dividendami preusmerja v svoj proračun. Celo tako zelo je uspešen, da so zagovorniki gradnje nove proge Divača–Koper predlagali, da bi jo po posebni pogodbi zgradil prav Dars.

Od velikih avtocestnih gradbenih projektov je živ le odsek Draženci–Gruškovje. Prepuščeni mu projekti na razvojnih oseh so večji del žal kljub nujnosti še vedno bolj igranje z zemljevidi. Elektronsko cestninjenje za težji promet, kjer se vrti velik denar, je, tako kot že najmanj od leta 2008, tik pred vpeljavo. Leta 2013 je postopek javnega naročanja ustavila državna revizijska komisija, češ da je breme izvajalcev preveliko. Takrat se je prijavil le Kapsch, ki bi vključno s financiranjem in desetletnim upravljanjem sistema ter odlogom plačila zaračunal 230 milijonov evrov. Trenutno odprt drugačen razpis je skromnejši in tudi ponudbena cena je več kot prepolovljena. Najnižjo sta dala Telekom Slovenije in Q Free Traffic Design, najvišjo Kapsch. Težko si je sicer predstavljati, da o tem javnem naročilu na koncu ne bi odločili državni revizorji, poveden pa je podatek, da se je tudi leta 2013 nad razpisnimi pogoji pritožil – Telekom.