Blokade vsebin na socialnih omrežjih

Trinajstega februarja letos sta dva moška, stara 20 in 29 let, pri Krškem hudo pretepla 26-letnika. Ta je kasneje umrl. Dogajanje sta z mobilnim telefonom prenašala v živo na facebooku prek storitve facebook live. Posnetek dogodka se je po omrežju bliskovito razširil, zastavlja pa se vprašanje, ali bi lahko predvajanje posnetka preprečili.

Posnetek pretepanja, objavljen na facebooku, oziroma njegovo predvajanje v živo je policiji pomagalo, da je bila o dogodku hitro obveščena in je storilca nato precej hitro izsledila in prijela. A pojavil se je problem, saj si je posnetek do odstranitve ogledalo veliko uporabnikov spleta, po nekaterih podatkih kar okrog 250 tisoč. Facebook je potreboval približno trinajst ur, da je posnetek umaknil s svoje platforme. Vmes se je posnetek viralno širil med slovenskimi uporabniki spleta. Nad tem so se nekoliko zgražali tudi nekateri slovenski mediji, ki pa so pred tem večinoma tudi sami objavili posnetek oziroma povezavo nanj na svojih spletnih straneh in s tem nekritično »pomagali« pri širjenju tega posnetka. Vse za večji doseg, seveda.

Jasno je, da takšni posnetki ne sodijo na splet, zato je razumljivo, da so novomeški kriminalisti že kmalu po dogodku na Facebook podali pobudo za odstranitev posnetka.

Dodatna pooblastila policije?

Ker je do odstranitve preteklo kar nekaj časa, je mag. Boštjan Lindav, pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi, med tiskovno konferenco naslednji dan poudaril, da so pooblastila policije glede tega zelo omejena: »Poudariti želimo, da policija vsakršno nasilje kakor tudi njegovo objavo in širjenje na spletu obsoja. V zvezi z objavami nasilnih dejanj na spletu smo v preteklosti podali že več pobud za pravno ureditev, vendar smo bili pri tem vedno deležni neutemeljenih očitkov tako državnih institucij kakor tudi dela širše javnosti, da želimo uvesti cenzuro interneta. Vendar pa je ravno ob zadnjem dogodku na območju Novega mesta policija prejela več zahtev oziroma zaprosil posameznikov za blokiranje objave posnetka.«

Res je, policija si že dlje časa prizadeva, da bi dobila zakonsko pooblastilo, da lahko ponudnikom dostopa do interneta mimo sodišča odredi blokado spletnih domen.

Ker so takšni zakonski predlogi večkrat naleteli na nasprotovanje dela javnosti, policija ob podobnih priložnostih vedno rada poudari, da so bili deležni očitkov, da želijo uvesti cenzuro interneta. Hkrati pa javnosti namignejo, da so predlagana pooblastila nujna, če želimo hitro in učinkovito onemogočiti dostop do nezakonitih vsebin.

Seveda pri tem zamolčijo, da ima Slovenija že zdaj mehanizme za odstranitev ali blokado nezakonitih vsebin. Takšno odstranitev ali blokado lahko po veljavni zakonski ureditvi odredi sodišče, tudi na predlog pristojnih organov pregona. In sodišča v nujnih primerih odločajo hitro. V praksi lahko dežurni sodnik o dobro utemeljenem predlogu odloči že v nekaj urah, nato pa lahko izda celo ustno odredbo, tej pa seveda mora najpozneje v dvanajstih urah slediti tudi pisna odredba.

Izbira med možnostma

A vrnimo se k tokratnemu primeru. Za odstranitev vsebine s facebooka sta v resnici tehnično na voljo samo dve možnosti. Prva je, da vsebino odstrani Facebook. Ta je tokrat za reakcijo potreboval trinajst ur.

Druga možnost pa je blokada celotnega facebooka. Facebook namreč za posredovanje vsebine svojega spletišča uporablja obvezno HTTPS-šifriranje. Če boste do facebooka skušali dostopati po navadni HTTP-povezavi, vas bo njihov strežnik samodejno preusmeril na šifrirano, HTTPS-povezavo. Do facebooka tako po navadni, nešifrirani povezavi sploh ni mogoče dostopati.

Ko vaš spletni brskalnik začne vzpostavljati povezavo s facebookom, se med brskalnikom in strežnikom najprej vzpostavi šifrirana povezava. Šele nato pa vaš brskalnik strežniku po tej šifrirani povezavi pošlje URL-naslov spletnega mesta, do katerega želi dostopati.

V praksi to pomeni, da razen Facebooka (ali nekoga, ki bi mu uspelo zlomiti ali obiti HTTP-šifriranje) nihče ne more videti, katero vsebino, posnetek ali uporabniški profil na facebooku si želite ogledati. Ob tem je seveda treba povedati, da kriptoanaliza oz. zlomljenje HTTPS-povezav niti slučajno ni tako preprosto opravilo, da bi ga ponudniki dostopa do interneta ali slovenski državni organi lahko množično in v realnem času tudi izvajali.

Ponudniki dostopa do interneta torej ne bi mogli blokirati zgolj povezave do določenega posnetka ali uporabniškega profila na facebooku. Edina možnost, ki jo ponudniki dostopa do interneta imajo, je torej blokada celotnega facebooka.

Če policija namiguje, da bi z omenjenim zakonskim pooblastilom posnetek s facebooka odstranili prej kot v trinajstih urah, se je treba zavedati, da za to tehnično obstaja samo ena možnost. In sicer ta, da bi policija z blokado slovenske uporabnike spleta (za določen čas) preprosto odrezala od celotnega facebooka.

Glede na to, da bi tak drastičen ukrep zaradi »kolateralne škode« verjetno sprožil precej negodovanja in kritik policije, je precej verjetnejše, da bi policija posegla po prvi možnosti. Facebooku bi podala pobudo, naj sporno vsebino sami odstranijo. Nato pa bi vsi skupaj počakali, da Facebookov oddelek, ki se ukvarja z obravnavo spornih vsebin, reagira in vsebino odstrani.

Torej bi ravnali natanko tako, kot so zdaj.

Za odstranjevanje nezakonitih vsebin s socialnih omrežij torej policija ne potrebuje novih pooblastil. Razen seveda, če bi kdo želel blokirati socialna omrežja v celoti. To pa je ukrep, ki ga izvajajo države, v katerih družbi si Slovenija verjetno ne želi biti.