Bodice: Tudi ti?!

Prihaja čas, ko bodo celo roboti bežali iz tovarn pred gorečimi moralisti.

Objavljeno
16. marec 2018 10.35
Posodobljeno
17. marec 2018 05.00
Boris Jež
Boris Jež
Pred leti nas je v redakciji nasmejala prikupna zgodbica: Američanu Ericku Williamsonu je nenadoma zagrozil zapor, ker je (gol, nag!) ob pol šestih zjutraj (v svoji lastni hiši!) kuhal kavo. Mimo okna je prišla neka ženska s sinom, pogledala skozenj, videla golega Williamsona in nemudoma poklicala policijo. V zagovor je gospod povedal: »V hiši sem bil sam, zato se nisem trudil z oblačenjem. In navsezadnje je to moja hiša, v kateri lahko počnem, kar hočem. Z nikomer se nisem pogovarjal, pred oknom nisem videl nikogar. Prišel sem v kuhinjo le po kavo.«

Odvetnik Dickson Young je menil, da bi to bil hipotetično zločin, če bi zmogli tako policija kot država dokazati, da je Williamson vedel, da je opazovan, saj nenamerno razkazovanje ni zločin. No, če bi mu dokazali krivdo, bi mu grozilo poldrugo leto zapora! Žal ne vemo, kako se je ta tipično ameriška zgodbica v slogu commedie dell'arte končala.

Predvsem nas puritanci, privrženci protestantske ločine v anglikanski cerkvi, nikoli niso kaj dosti motili. Samo hahljali smo se. Dokler se ni ta ločina podala čez lužo in se v Ameriki razplodila v eno najbolj vplivnih sil, segajočo prav v temelje države. Ko je tam prežvečila svoje ideale, je to novo godljo bruhnila nazaj v Evropo in tako smo se prisiljeni čedalje bolj umikati pred novimi naskoki shizofrenih traparij s cigaretami, alkoholom, hrano, vzgojo itd. Prihaja čas, ko bodo celo roboti bežali iz tovarn pred temi gorečimi moralisti.

Pred letom dni se je zgodilo nekaj nepričakovanega: čez Atlantik je segel tudi do nas še bolj grob in nevaren politični diskurz. Donald Trump, človek iz političnih srhljivk, dejansko pa, kar je še bolj srhljivo, novi predsednik ZDA. In ker se ob takih kataklizmah ponavadi oglasijo angelčki s trobentami, se je začel pospešeno podirati babilonski stolp Holivuda. Z njega so kot z newyorškega WTC začeli cepati najbolj slavni magi ameriške zabaviščne industrije, usipala sta se prah in gnojnica razuzdanosti in razvrata.

Kdo in zakaj je razsul holivudski stolp, bomo gotovo še izvedeli, a dejstva so bila naravnost pitoreskna: milijarderji, vsi mogotci, producenti, režiserji, so stali v vrsti, da bi se opravičili in plačali deklinam, ki so jih menda v boljših časih ščipali, grizli, poljubljali, posiljevali, skratka, spolno zlorabljali. Ta termin je ostal še iz zlatih časov puritanizma, ker je uporaben za vse okoliščine – toda v Holivudu se ni zgodil puritanizem, nikakor ne! Zgodila se je nekakšna simbolna kastracija elite, česar se potem ne da več kar tako ustaviti; postane gibanje (?) ali še kaj več.

Zanimivo, nenadoma se je ves ženski svet na Slovenskem tako ali drugače pridružil #metoo oziroma #jaztudi, kot bi lahko to reč poslovenili. In holivudski lov bi nemara utegnil zahtevati žrtve tudi pri nas, če bi naša elita imela kaj pod palcem, da bi se jo dalo izsiljevati. Zamislite si take zgodbice: Kučan je neko deklino pred desetletji otipal, Zlobec pa jo je še uščipnil. To bi naši mediji pospravili kot blejsko kremšnito, toda Slovenci nismo nadarjeni za sočno fantazijo. Zato se mediji vrtijo okoli šablon in stereotipov, koliko je pri nas spolnega nasilja in zlorab. Se pa novinarke ne potrudijo izbrskati niti enega imena, tako kot so v ruski dumi tri poročevalke nespodobnega obnašanja (?) obtožile visokega politika Leonida Sluckega.

Mladina v udarni temi piše celo o koncu samoumevnosti kulture nasilja nad ženskami, s čimer se kajpak strinjamo, vendar se je pametno malo ozreti naokrog, ali ima to res kataklizmične razsežnosti. Ali ti naslovčki iz Mladine res izražajo splošnega duha na Slovenskem ali so pač skrbno izbrani: Naredil me bo slavno, Pornografski film, Vonj menstruacije, VW v knjižnici, Policist s spuščenimi hlačami, Otipavanje v lokalu itd. Bolj se zdi, da so za tem utrinki z družbenega dna, celota pa je nekje drugje.

Najprej sem se nameraval razsrditi, da se država potaplja v živi pesek ali greznico, kakor vam je ljubše, razne vestalke in preroki pa nas bodo odslej smeli še sto let ustavljati na ulici, češ, moški, le glejte se, pokvarjeni in nevarni, iz oči vam srepita straniščni okenci! Potem pa se razmehčaš kot v ležalniku na verandi: ne sekiraj se, takšne ljudi boš še srečal, tudi ko Trumpa ne bo več.

Jaz tudi? Morda jutri, pozdravite druge.