Danes obstajajo v poslu samo hitri in mrtvi

Zaposleni in vodilni v Iskratelu so bili ob odhodu Siemensa skoraj dobesedno prisiljeni v notranji odkup. Izvedli so ga z lastnimi prihranki in osebnim zadolževanjem. Danes glavni direktor Željko Puljić napoveduje rast družbe, katere ciljni polmilijardni trg je poleg domačega predvsem v nekdanjih sovjetskih republikah in z njimi geografsko povezano srednjo Azijo.

Iskra je bila nekoč pojem za slovensko gospodarstvo. Glavni direktor Iskratela Željko Puljić pravi, da je Iskra na njihovih trgih še vedno zelo cenjena blagovna znamka (brand name). Tam so vgrajeni njihovi dve, tri desetletja stari sistemi in delujejo brez problemov. V Iranu so na primer pojmi še vedno Jugoslavija, Tito, neuvrščeni. Letos bo minilo 70 let od ustanovitve Iskre, prihodnje leto pa bo tudi sedemdeset let telekomunikacij v sistemu Iskre. Dva spoštljiva jubileja Iskratela, ki je ena od pravnih naslednic nekdanje Iskre.

S čim se Iskratel ukvarja danes?

Glavni posel so še vedno telekomunikacije, Iskratel je največje slovensko podjetje v informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT), in to z lastnim razvojem, lastno proizvodnjo in lastno prodajno mrežo ter lastno produktno znamko. V tem kontekstu je zagotovo največje slovensko podjetje. Zdaj se diverzificiramo, strategija podjetja za naslednjih pet let je, da gremo v digitalizacijo drugih industrij: energetike, inteligentnih transportnih sistemov, javne varnosti in vsega, kar je povezano s pametno družbo. Zame so nove tehnologije, kot so internet stvari, virtualizacija, oblačne tehnologije, takšni pojmi, ki nas oddaljujejo od normalnih uporabnikov. Te tehnologije za Iskratel pomenijo samo dvoje: da izboljšujemo kakovost življenja in povečujemo varnost vsepovsod, kjerkoli. Temu so namenjeni tudi razvojni cikli novih izdelkov in rešitev, ki smo jih generično imenovali SI 5000.

Skupina je pa?

Poleg matičnega podjetja smo prisotni na 30 lokacijah v 50 državah, na različne načine, od lokalnih podjetij prek predstavništev do partnerskih povezav.

V letu 2015 to pomeni?

Okrog 900 zaposlenih, od tega 650 v Sloveniji in 250 v tujini. Lanski rezultat je bil slabši kot v letu 2014, tudi zato, ker nam ni uspelo realizirati nekaterih projektov, ki so se iz decembra premaknili v leto 2016. V Turkmenistanu je vrednost posla več kot 12 milijonov dolarjev in ga zaključujemo v letošnjem prvem četrtletju, projekti v Turčiji v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov so tudi premaknjeni v letošnje leto. Dosegli smo malo več kot 97 milijonov evrov prihodkov, neuradno je bil rezultat iz poslovanja pozitiven, dobička bo okrog milijona evrov, čisti poslovni izid pa je približno 5,4 milijona evrov.

Razlogi za manjše prihodke?

Izreden je bil vpliv slabljenja rublja. V veliki meri nam je to uspelo zaščititi, poleg tega pa je treba upoštevati še kolaps držav v srednji Aziji in Ukrajini. Kljub nižjim prihodkom nam je uspelo zadržati pozitivno poslovanje, kar je velik uspeh.

Razložite, kaj pomeni napoved, da bi radi bili nova milijardna slovenska družba.

Strateški načrt podjetja predvideva do leta 2020 podvojitev sedanjega obsega poslovanja. Rast ne bo le organska, predvidevamo tudi strateška in programska povezovanja v obe smeri. Glede na ambicijo sodelovanja pri velikih infrastrukturnih projektih na vseh naših ciljnih in novih trgih, katerih vrednost presega tudi milijardo evrov, si obetamo izredno rast prihodkov v naslednji dekadi. Če si postaviš visoke cilje, takšne tudi dosegaš – velja tudi obratno.

Ali poleg rublja vplivajo na poslovanje na ruskem trgu politične zavore?

Geopolitični položaj v svetu se je izredno spremenil. Spreminjajo se tudi poslovni tokovi in način, kako se identificirajo poslovne priložnosti. Danes v poslu obstajajo samo hitri in mrtvi. Tisti, ki se lahko hitro prilagodijo, obstajajo in se morajo prilagoditi vplivom, okolju, ki ga ustvarjajo svetovna politika in odnosi med velesilami.

Kateri so ključni Iskratelovi trgi?

Rusija, nekdanje sovjetske republike v srednji Aziji in obkaspijske države, kar je skupaj rusko govorečih skoraj tristo milijonov ljudi, če pa prištejemo iranski in turški trg in še kakšno državo, je to pol milijarde ljudi. Na vseh teh trgih so izjemno pomembni prijateljski meddržavni odnosi brez večjih nerešenih problemov. Na drugem mestu pa je podpora politike in vlade.

Jo v Sloveniji imate?

Moti me puritanstvo v Sloveniji, ki obstaja v določenih krogih, tudi vladnih, ki na vsak način želijo, da Slovenija bolj, kot je treba, spoštuje sankcije, ki jih EU ali ZDA zahtevajo, da se uvedejo, in ki nam škodujejo. Ob tem se našemu zunanjemu ministru Karlu Erjavcu celo očita proruskost. To samo govori o politični in poslovni nemodrosti in kratkovidnosti teh krogov.

Izkušnja Iskratela in nekaj deset slovenskih podjetij, ki na leto naredijo na tem območju za več kot dve milijardi poslov, je dobra. Ministrova avantgardnost z gospodarsko diplomacijo, ki jo sistematično razvija že nekaj let, je pomagala slovenskim podjetjem v Rusiji, Turkmenistanu, v vseh obkaspijskih državah. Brez podpore gospodarske diplomacije bi bilo veliko težje priti do poslovnih priložnosti in njihove realizacije.

Kakšen primer?

Iskratel se bori za 6-milijonski posel v Tadžikistanu, marsikdo od bralcev težko pokaže, kje je. V to poslovno priložnost se je vpletla kitajska vlada prek pristojnih ministrstev. Kabinet ministra Erjavca je pred tremi tedni na našo prošnjo v manj kot dnevu in pol spravil po diplomatski poti pismo podpore Iskratelu, tako da smo še vedno v igri za ta posel.

Kaj pa gospodarsko ministrstvo?

V zadnjem letu je čutiti usklajeno delo kabinetov zunanjega ministra in gospodarske diplomacije s kabinetom gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, rezultat je uspešna izhodna delegacija v Iranu. Usklajeno delujeta tudi kabineta predsednika republike in premiera – v tem trenutku s podporo odpiranju veleposlaništev v Teheranu, upam, da bo odprto čim prej, pa v Kazahstanu in generalnega konzulata v Istanbulu. Vse to pomaga slovenskemu gospodarstvu, da se poveča izvoz, ki je motor gospodarske rasti.

Ko gresta gospa Merkel ali gospod Holland s številčno močnimi gospodarskimi delegacijami v to regijo, je vse normalno. Ste kdaj slišali, da je šla Merklova z gospodarstveniki v London? Ne. Šli so v Peking, Teheran, v Korejo, v Turčijo. Način razumevanja in kultura tega področja sta taka, da morajo biti meddržavni odnosi odprti, prijateljski, brez večjih problemov in s podporo politike.

Podobno je z arabskimi državami.

Absolutno, islamska republika Iran ima tudi svoje kulturološke zakonitosti in že s spoštovanjem njihovih kulturnih običajev se ogromno doseže. Skupaj z Rikom, Duolom in Comito smo za direktorja skupnega predstavništva v Teheranu izbrali gospoda, ki govori in piše farsi, in s tem dosegli določene simpatije pri poslovnih partnerjih.

Kaj pa korupcija? Se v teh krajih dela drugačen biznis?

Stopnja korupcije ni povezana s kulturo naroda. Absolutno ne. Našim čistunom (puristom) bi povedal: Ko evropska komisija objavi poročilo o stopnji korupcije v EU, sebe izvzame iz poročila, pa vemo, koliko je škandalov okrog toaletnega papirja, nepravilnega trošenja denarja za lobiranje, za administrativno pomoč. Ti škandali se lepo pometejo pod preprogo in odločno zavračam, da je na tem prostoru pridobivanje poslov na tak način povezano s koruptivnimi pričakovanji in kulturo teh narodov. Pa naj me kdo demantira.

Poštenost je v vseh verah eden od temeljev.

Zagotovo. Specifika je po naših izkušnjah v Iranu, v državah s pretežno islamsko sekularno ureditvijo, Turkmenistanu, Turčiji; čutimo prav to odkritost. Daleč pa od tega, da boš hitro sklenil dogovor. V DNK teh narodov in njihovi kulturi je, da se čim več dogovarja in pogaja. Treba je računati na daljši čas za sklenitev posla in veliko živcev.

Kakšna je razlika med rusko govorečimi in islamski trgi?

Težko definiram razliko. Vse države v regiji brez izjeme so v dobrih prijateljskih odnosih z Rusko federacijo – turško-ruski incident ima druga ozadja. Ampak narodi med sabo se kljub drugačni veroizpovedi gledajo izjemno prijateljsko.

Vi imate posebej močno osebno izkušnjo, saj izhajate iz bolj versko kot nacionalno mešanega okolja.

Ja, rojen sem v Sarajevu, v njegovih najboljših letih. Mi se nikoli nismo preštevali po nacionalnostih, čeprav je eno izmed redkih mest na svetu, ki ima na enem kvadratnem kilometru štiri mošeje. Meni je morda zato lažje, vendar je bilo tudi sodelovanje z evropskimi partnerji izredno dobro. V Iskratelu je bil Siemens prisoten dvajset let, zelo uspešen joint venture, imeli smo razvojni oddelek z 250 zaposlenimi, delovali smo kot kompetenčni center za več kot 40 držav za Siemensove izdelke in smo tudi to nemško kulturo, subordinacijo dobro sprejeli.

Potem pa je vodstvo Siemensa po mojem osebnem prepričanju naredilo eno večjih poslovnih napak, saj se je odločilo, da telekomunikacije proda, izloči iz koncerna. Vidimo, da danes Siemensovih telekomunikacijskih sistemov ni več na trgu, prevzela jih je Nokia, ta deluje z Microsoftom. Iskratel pa je ostal.

Leta 2008 in 2009, ko je Siemens izstopal, Iskratela niso videli v vlogi produktno-kompetenčnega centra in po zaslugi modrosti tedanjega vodstva, predvsem Andreja Polenca, je Iskratel nadaljeval svojo pot. Vmes je bilo preoblikovanje lastništva, ko je vodstvo skupaj z več kot 200 zaposlenimi vložilo lastna sredstva in izplačalo tedaj Siemens in delno Gorenjsko banko, s katero smo z leti uredili odnose in danes izredno tvorno poslovno sodelujemo.

Takrat ste bili vi še v Telekomu Slovenije.

Da in sem prišel nazaj 1. maja 2010 in ves svoj denar, prihranke, z odpravnino vred, vložil v delnice Iskratela.

Lastniška struktura je unikatna.

Lastniška struktura Iskratela, d. o. o., je posledica izstopa prejšnjih lastnikov. Zato je nastal lastni delež, ki je dovoljen glede na veljavno zakonodajo. Družbo Iskratel upravljata komanditna družba Fintel Holding & co, k. d., in Fintel Holding, d. o. o., ki sta v lasti 190 sedanjih in nekdanjih zaposlenih ter vodstva.

Kakšna je razlika z drugimi notranjimi in menedžerskimi odkupi?

Ne vem. Mi smo vložili lasten denar v solastništvo Iskratela in tega nismo odplačevali z dividendami, ki bi jih ustvaril Iskratel. Ne s posojili, ampak z lastnim realnim denarjem. Marsikdo od zaposlenih se je v banki osebno zadolžil, nismo pa zadolžili podjetja in iz njega črpali dividend za odplačevanje vlog v lastniške deleže. To se je zgodilo zaradi nepreklicnega izhoda Siemensa, Gorenjska banka pa ni bila zainteresirana za strateško partnerstvo. V časih, ko se je začenjala svetovna kriza, je bilo težko najti drugega strateškega partnerja.

Kaj je z neizplačanimi plačami?

Šlo je za nekaj več kot tri milijone evrov. V letu 2014 smo z zaposlenimi, s sindikatom, dosegli dogovor, po katerem smo se zavezali za tretjinsko odplačevanje teh plač; ob dobičkonosnem poslovanju. Septembra lani smo izplačali tretjino zneska, letos bomo glede na lansko dobičkonosno poslovanje med marcem in septembrom izplačali naslednjo tretjino in prihodnje leto, če bo tudi letošnje pozitivno, kar verjamem, da bo, preostanek. To je obveza vodstva, ki je ne bomo izigrali.

Ali so prav te plače polnile časopise?

Slovenija je zelo specifična država za poslovanje. Ko pri nas slovensko podjetje dobi kakšen velik posel, sklene veliko pogodbo, so to takoj znaki korupcije. Ko posel dobi tuje podjetje, je pa vse lepo in krasno. Skupaj z vodstvom Iskratela se bom do konca boril proti temu.

Ko smo odpirali poslovno-referenčni center Iskratela in je bil tu predsednik vlade Miro Cerar, so bili glavni poudarki, da mora dodana vrednost, generirana v Sloveniji, ostati tu v dobro podjetij, lokalnih skupnosti in države. Ne pa, da se ceni to, da pridejo tujci s svojimi resursi, ustvarijo dodano vrednost in jo odnesejo čez mejo. Te dvojnosti ne morem razumeti.

Kakšen je glavni namen poslovno-referenčnega centra?

Glavni namen je, da vizualiziramo, kako z novimi tehnološkimi trendi koncipiramo nove aplikacije, ki jih bomo uporabili v vsakdanjem življenju. In to od transporta, energetike, izrednih primerov, naravnih nesreč, specialnega varovanja. Ob tej nesrečni zgodbi z begunci morajo biti ob schengenski meji vzpostavljene posebne komunikacije med državnimi organi. Poskušamo ponazoriti, kako koristno izrabiti sodobno tehnologijo, ki, če ne bo implementirana, olajša ali oteži življenje in varnost ljudi.

Kako bi ga pojasnili v praksi?

Naš poslovno-referenčni center je enako pomemben kot simulator letenja za pilote. V njem so prikazane različne aplikacije in rešitve v transportu, energetiki in javni varnosti. Vse te tehnologije se lahko izkoristijo tudi v pametnih domovih, v domovih za starejše. Ljudem podaljšajo ne le fizično, ampak tudi umsko dejavnost, prek posebnih terminalov z večjimi črkami, glasovno pretvorbo teksta. Če je človek pasiven, lahko s senzorji gibanja, življenjskih funkcij, opozarja na stanje, krajši je intervencijski čas. Vsi se staramo, če pa je človek aktiven, mu omogočamo nove možnosti za vzdrževanje socialnega stika, lahko pa tudi sam izboljša kakšno storitev.

Kaj pa e-call?

Smo prvi v Evropi, v Sloveniji to deluje. V vseh avtomobilih, proizvedenih z letom 2016, morajo biti vgrajeni senzorji, ki se avtomatsko sprožijo ob trku, nesreči in se aktivirajo pozivi v centre 112 ali v klicne centre po različnih tehnologijah, po nekem zaporedju. S tem se avtomatsko locira mesto nesreče, dispečerji vedo, kje so reševalci, in posredovanje je veliko hitrejše. Naš izdelek bo v klicnem centru in tudi v avtomobilu. Naprava OBU (on board unit) se lahko uporabi tudi za kaj drugega, ne le za elektronsko cestninjenje.

Za katero ste se prijavili skupaj s slovaškim SkyToll, in to kot edini s satelitsko tehnologijo? (Na Slovaškem težji promet že nekaj let satelitsko cestninijo.)

Vztrajam, da je naša ponudba najbolj popolna in ustrezna. Mikrovalovna tehnologija je dobra in deluje, vendar je najmanj odprta za nove tehnološke trende. Nekatere države, ki so že uvedle mikrovalovne sisteme, zdaj premišljujejo tudi o satelitskem. Pri mikrovalovni tehnologiji je po našem mnenju potrebno veliko več dodatnih naložb, da se razširi funkcionalnost in obseg, na katerem deluje, drugače od satelitske, ki potrebuje le programsko nadgradnjo, potem pa je mogoče uporabnost poljubno razširiti.

Že v osnovi bi morala biti satelitska cenejša, pa vaša ni »najugodnejša«?

Mi trdimo, da je najugodnejša. Že s prijavo na razpis smo to poudarili in tako oblikovali našo ponudbo. Dars pa se bo, predvidevam, odločil v prihodnjem mesecu. Je pa satelitska tehnologija najbolj primerna glede interoperabilnosti, je najbolj nadgradljiva in z najmanj dodatnimi stroški. Po topologiji Slovenije in nekaterih izračunih potrebuje mikrovalovna tehnologija na slovenskem omrežju okrog 115 do 135 gentrijev s portali, satelitska samo 15. Res pa so napravice OBU za satelitsko cestninjenje bolj zahtevne – ker so nadgradljive tudi za druge funkcionalnosti in so zato ustrezno dražje.

Cena je odvisna tudi od količine. In Slovenija je majhna.

Lepota te naše prijave je v tem, da bi naprave OBU proizvajali doma, tu, v Kranju. Uspešna pridobitev konzorcija Iskratel, ob dolžnem spoštovanju vseh drugih ponudnikov, vseeno zagotavlja nekaj novih delovnih mest v Sloveniji in ohranitev dodane vrednosti doma.

Česar pa se pri takih razpisih ne sme upoštevati.

Seveda, vendar smo v konzorciju Iskratel – SkyToll prepričani, da je naša ponudba najbolj ustrezna, ker je tehnološko in poslovno najbolj odprta za nadgradnjo. Kot inženir nobene tehnologije ne obsojam, samo povem, kje so omejitve. Vsaka tehnologija je dobra, vprašanje pa je, ali jo je mogoče nadgraditi in koliko to stane.

Kakšen je položaj na trgu novih tehnologij?

EU bo po ugotovitvah evropske komisije v procesu digitalizacije do leta 2020 potrebovala 825.000 tehnoloških strokovnjakov digitalnih tehnologij. Pri koncipiranju in prioritetah države v sistemu izobraževanja je treba temu posvetiti posebno priložnost. To je sistemska luknja, ki jo ima EU, zato ne more konkurirati z ZDA, Japonsko, Korejo. EU tu v primerjavi s svetovnimi tekmeci izgublja.

Slovenija?

Vlado pozivam, naj ustrezno dopolni izobraževalni sistem. Na leto pride iz izobraževalnega sistema sto do dvesto mladih, ampak večina ustanovi start up podjetje ali odide v tujino. Iz Maribora, kjer imamo svoj center, opažamo odhode v Gradec in nato naprej na Dunaj. To se dogaja, ker ni posluha za zaščito domače industrije, in tukaj ne gre za protekcionizem. Včasih tudi sam rečem, da bom sedež podjetja prestavil 50 kilometrov severneje, v celovški tehnološki park, kjer me bodo veseli, pa še davki in olajšave glede razvoja so tam bistveno drugačni!

Vaš razvojni center RC IKT pa bo moral vračati evropski denar?

Mi ne vračamo denarja v EU, ampak v slovenski državni proračun, na račun sistemske napake države in strokovnih služb na gospodarskem ministrstvu. Ko so po našem mnenju neupravičeno unovčili 2,4-milijonsko garancijo in nam povzročili škodo, smo napovedali tako odškodninsko tožbo kot kazenske ovadbe. To pripravljamo in bomo v enem mesecu vložili.

Kako se je to sploh lahko zgodilo?

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je napačno pripravilo razpis, očitno nezakonito, ker je v koliziji s shemo državne pomoči, kar pa je urad za nadzor proračuna ugotovil naknadno. Strokovne službe na ministrstvu, ki so naredile sistemsko napako, so zaščitile same sebe, škodo, ki so jo povzročili proračunu RS, so unovčili v Iskratelu. Mi bi res morali biti poučeni o tem, da preverimo skladnost s shemami, evropskimi direktivami. Ampak prve v vrsti za ugotavljanje zakonitosti razpisa so nedvomno strokovne službe ministrstva.

V katero časovno obdobje lahko postavimo ta razpis?

V leto 2011, urad za nadzor proračuna pa je napako ugotovil leta 2014. Tu ne gre za politiziranje. Minister Počivalšek je poskušal najti rešitev in argumentirano preprečiti unovčitev, vendar mu strokovne službe ministrstva tega niso omogočile. Mimogrede, zunaj je megarazpis za t. i. strategijo pametne specializacije – jaz ne vem, kaj to je? – v skupni višini 67 milijonov evrov. Iskratel bo vložil revizijski zahtevek na razpis, da se ne bo ponovilo prej opisano. Odgovorne službe na ministrstvih morajo najprej same poskrbeti za zakonitost, a so se v obvezni pogodbi zavarovali vsaj na treh mestih, da je ob ugotovljeni nepravilnosti s shemami EU odgovoren prejemnik pomoči. Še enkrat: nočejo opraviti svojega dela in malomarno pristopajo k pripravi razpisov. Kako naj si malo podjetje privošči drage odvetnike, da bodo ugotovili primernost? Država pa objavlja in se širokousti, da bo zagotovila denar za razvoj. Decembra so napovedali več kot 220 milijonov evrov, sedaj pa so razpis spet razbili na nekaj tranš. Z revizijskim zahtevkom opravljamo delo, ki bi ga morale opraviti strokovne službe.

Oni bodo to zavrnili!

Nič hudega. Potem nam vsaj čez štiri leta ne bodo mogli vzeti denarja, ker bomo lahko rekli, poglejte, mi smo z revizijo dokazali, da je vse v redu.

GSM-R na slovenski javni železniški infrastrukturi se zaključuje kljub nasprotovanjem civilnih iniciativ?

Večina primerov je rešenih, nekaj tudi s prestavitvami baznih postaj, sistem pa bo zaključen do letošnje jeseni. V bistvu gre za enako zgodbo kot ob postavljanju baznih postaj za mobilno telefonijo. Celo nosečnice z mobilnim telefonom ob ušesih protestirajo, kako je to škodljivo.

Potem pa ljudje doma hrano pogrejejo v mikrovalovkah – oboje bolj nevarno seva kot bazne postaje. Kaj GSM-R prinaša?

Določeno avtomatizacijo prometa, za zdaj tovora, kasneje tudi potnikov. Prinaša večjo varnost v prometu in interoperabilnost – saj so na zahodu ta sistem že uvedli.

Je to uporabno tudi za dostopanje na svetovni splet na vlakih?

Tako omrežje je potrebno prav zato, ker pri visokih hitrostih prihaja do izgubljanja signala in je treba omogočiti hitrejše prehajanje iz ene celice v drugo ter neprekinjeno pokrivanje mobilnega signala. Gre preprosto za mobilno telefonijo za železnice, to je ta R – railways. Seveda je možno kvalitetno dostopanje do spleta, osnovni namen pa je vendarle avtomatizacija prometa. Gre za celo vrsto novih možnosti: strojevodja lahko na primer s telemetrijo nadzoruje cel vlak, krajši so časi zapor pred zapornicami, izboljšana logistika. Vse to dviguje konkurenčno prednost SŽ.

Vaša ocena nujnosti nove proge Koper–Divača?

Drugi tir je nujen, pozdravljam odločenost vlade, da gre brezkompromisno v projekt, v povezavi s tretjim pomolom. Vprašanje je samo model financiranja. Pri iskanju zasebnega vlagatelja se bo vključil tudi Iskratel. Imamo že izražen interes za sodelovanje tako korejskih, turških in nemških partnerjev. Pustimo študijo OECD, ki je za mene klub birokratov, tako kot bonitetne hiše, ki sledijo nekim drugim interesom; če bi hoteli in bili sposobni, bi napovedali prejšnje krize in zlom banke Lehman Brothers, ampak to je ista srenja, ki si medsebojno ščiti hrbet in nam soli pamet z nekimi študijami, ki so škodljive za nacionalni interes Slovenije.

Plačilna nedisciplina ni težava samo malih?

Država bi svoje obveznosti morala plačati v tridesetih dneh, nosilci posla pa podizvajalce v naslednjih tridesetih dneh. In pika. Kdor tega ne naredi, bi ga država morala ostro sankcionirati. Red bi se dal narediti, samo ni volje. Premieru sem zadnjič rekel, da je v tej državi preprosto preveč ovir. Zakaj je moral Ivo Boscarol s Pipistrelom v Italijo? Vlada bi morala odločneje zmanjševati birokracijo. Mislim tudi, da Boscarol ni bil dovolj vztrajen. In to, da se v Sloveniji ne da dobiti dovoljenja iz ZDA, v Italiji pa – saj smo tudi mi člani EU. Kje je razlika? Smo mi petorazredna članica? Premalo naših politikov »skače po mizah« v Bruslju.

Predsedniku evropske komisije Junckerju bi dal Nobelovo nagrado za književnost, ko je pred kratkim predstavil, da je EU dosegla sporazum z Veliko Britanijo tako, da je ta dosegla najvišjo stopnjo integracije znotraj EU in da naj preostale države članice to spoštujejo ter da imajo preostale članice možnost, da se vključujejo v EU več ali pa manj.

Že premierka Alenka Bratušek bi Angeli Merkel morala povedati, naj najprej Opel vrne pomoč, ki jo je dobil, in šele potem bomo mi vrnili teh deset milijonov za Elan. Do tedaj pa, prosim, naj nihče ne govori o tem, ker imate veto na vse, kar se dogaja v EU. Naši pa nič. Beremo, da pravobranilec zamudi s pritožbo, nam so pred tem neupravičeno vzeli 2,4 milijona, tudi drugi primeri – pa nikomur nič. Slovenija je res »zahtevna« država glede zdravega in normalnega ščitenja nacionalnega interesa.

Pa še to – propad Peka. Če bi bil jaz župan Tržiča, bi najel pravnike in poiskal možnost, kako bi občina lastniško vstopila v Peko. Zbral bi občane in predlagal, da na primer namesto tristo metrov pločnika v nekem naselju denar vložimo v Peko in ohranimo delovna mesta.