Tiskane izdaje
Eden od naju bo naslednji predsednik vlade. Tako je v sredo zvečer dosedanji socialdemokratski kancler Christian Kern dejal šefu »nove ljudske stranke« in svojemu uradno še vedno »podrejenemu« zunanjemu ministru Sebastianu Kurzu. Na zadnjem televizijskem soočenju pred nedeljskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami sta bila voditelja strank, ki sta zadnje desetletje vladali severni sosedi, skorajda prijazna drug do drugega v primerjavi s prejšnjimi ostrimi besednimi obtožbami, ki so zaznamovale, kakor trdijo avstrijski komentatorji, najbolj umazano kampanjo v zgodovini druge republike. Kern najbrž ni udaril mimo, ko je napovedal, kdo bo v prihodnje vodil državo. Težava 51-letnega kanclerja, ki je prej vodil Avstrijske železnice, je le v tem, da je ljudsko razpoloženje sredi minulega tedna še neizprosno napovedovalo, da ga bo na položaju zamenjal točno dve desetletji mlajši Kurz. Razlika med njunima strankama je znašala okoli deset odstotnih točk.
Vzpon »Wunderwuzzija«, kakor v kleni dunajščini pravijo temu »čudežnemu dečku« avstrijske politike, je bil bliskovit, ne pa tudi nepričakovan. Pred štirinajstimi leti je še kot srednješolec vstopil v mladinsko sekcijo ljudske stranke, se v petih letih povzpel do voditelja dunajskega pomladka, leta 2009 pa že prevzel položaj drugega človeka strankine podružnice v avstrijski prestolnici. Leto zatem je vzbudil veliko pozornosti na dunajskih deželnih volitvah, ko se je vozil naokoli z ameriškim vojaškim terencem hummer, delil kondome in se pred dunajskimi nočnimi klubi fotografiral s predvolilnim plakatom z dvoumnim napisom Schwarz ist geil. Črna je bila takrat še barva ljudske stranke, izraz geil, ki je nekoč pomenil zlasti '(spolno) potreben', pa dunajska mladina zdaj uporablja v istem pomenu kot njihovi slovenski vrstniki angleško besedo kul.
Mladenič je bil tako uspešen, da so leta 2011 pokrovitelji iz »ostarele« in med mladimi čedalje manj priljubljene ljudske stranke posebej zanj odprli novo delovno mesto državnega sekretarja na šolskem ministrstvu, ki je bil pristojen za integracijo. Takrat so ga nekateri komentatorji označili za arogantnega razvajenca in nedoraslega temu položaju, a to gimnazijskega maturanta Kurza, ki je pred šestimi leti zaradi politične kariere obesil študij prava na klin, ni oviralo pri še bliskovitejšem vzponu proti vrhu avstrijske oblasti.
Ko je še kot 27-letnik na zadnjih zveznih parlamentarnih volitvah septembra 2013 med vsemi poslanskimi kandidati zbral največ glasov volivcev, ga je ljudska stranka, ki se je takrat uvrstila na drugo mesto, postavila za najmlajšega zunanjega ministra EU. Tudi po tem je hkrati še vedno skrbel za integracijo Neavstrijcev, ohranil pa tudi veliko priljubljenost med prebivalstvom. Ko je letos spomladi najprej izvedel »udar« v lastni stranki, potem pa še izsilil, da morajo Avstrijci eno leto prej na parlamentarne volitve, je bil še vedno najbolj priljubljen politik v severni sosedi. Kancler Kern je bil na lestvicah priljubljenosti šele tretji, drugo mesto pa je zasedal Heinz-Christian Strache, predsednik svobodnjaške stranke, ki so ji še pred pol leta vse javnomnenjske raziskave napovedovale prepričljivo volilno zmago. Toda mlademu Kurzu je s prihodom na čelo ljudske stranke uspelo čez noč spremeniti ljudsko razpoloženje, njegova stranka pa je postala glavna favoritka predčasnih volitev.
Sebastian Kurz. Foto: Reuters
Težko se je boriti proti svojim klonom, se je v enem od predvolilnih soočenj pritoževal Strache, ki je že večkrat obtožil Kurza, da je »ukradel« svobodnjaške predvolilne teme: migracijo, integracijo in islamizacijo. A zdi se, da opozarjanj svobodnjakov, da je ljudska stranka sama ustvarila sistem, proti kateremu se zdaj bori »kameleon« Kurz, avstrijski volivci niso slišali. Še pred dnevi je Kurz navdušenim privržencem napovedoval spremembe in se hvalil, kako je malodane lastnoročno zaprl balkansko pot, po kateri so še pred dvema letoma v Avstrijo trumoma prihajali migranti, in napovedal, da bo isto storil s potjo čez Sredozemsko morje, na afriški obali pa dal postaviti zbirne centre. Zaigral je na prave strune: Avstrija je bila res med tistimi evropskimi državami, ki so v času največje krize sprejele ogromno pribežnikov, toda ankete kažejo, da njeni prebivalci do njih, zlasti pa do tistih muslimanske veroizpovedi, niso tako gostoljubni, kakor je bila odhajajoča zvezna vlada.
Že zadnje predsedniške volitve, na katerih sta že v prvem krogu izpadla kandidata obeh koalicijskih partneric, so pokazale, da v Avstriji tradicionalne stranke niso več v modi. »Ta model je v zadnjih letih čedalje manj priljubljen, saj sta vladajoči stranki druga drugi postavljali ovire pri najpomembnejših vprašanjih,« je Kurz poleti povedal za nemško revijo Spiegel. Tudi v severni sosedi je prevladalo povpraševanje po priljubljenih osebnostih, česar so se zavedele tudi stare strukture v ljudski stranki, ki se ji je pred Kurzevim prihodom na njeno čelo zelo slabo pisalo. Privolile so v to, da je mladi voditelj preoblikoval stranko, jo kadrovsko osvežil, preimenoval v »novo ljudsko stranko«, ji spremenil barvo iz črne v turkizno, hkrati pa ji velikodušno posodil svojo blagovno znamko in »dovolil«, da njeni poslanski kandidati nastopajo na »listi Sebastiana Kurza«. »Novi tip državnika« – tako so letos spomladi poimenovali Kurza v ameriški reviji Time, v britanskem časniku Guardian pa so ga zaradi njegove odločitve, da bo spremenil stranko v svoje »gibanje« in da bo na svojo listo povabil tudi politike, ki prej niso našli mesta med strankarskimi kandidati, razglasili za avstrijskega Macrona.
Kurzev vzpon bo odplaknil vladavino socialdemokratov, ti bodo najbrž pristali v opoziciji, če bodo seveda obveljale predvolilne obljube njihovega voditelja Kerna, da bodo »rdeči« ostali v vladi zgolj, če bodo spet osvojili prvo mesto na volitvah. S tem, da si je med predvolilnim bojem »sposodil« ksenofobična stališča svobodnjakov, je Strachejevi stranki, ki se v mednarodni javnosti še ni otresla senc nacističnih korenin, odvzel mesto favorita. A s tem je hkrati olajšal vstop svobodnjakov v vlado, ki je pred 17 leti povzročil, da je Evropska unija prvič uvedla sankcije proti lastni članici.
»Vsaj nekaj je dosegel,« je pred dnevi izjavil svobodnjaški politik Norbert Hofer, ki mu na zadnjih predsedniških volitvah ni veliko manjkalo, da bi postal avstrijski predsednik. Po Hoferjevih besedah bo po »ksenofobični« predvolilni kampanji novega voditelja »nove« ljudske stranke težko še kdo obtožil svobodnjake, da so skrajni desničarji.
