Tiskane izdaje
Uporaba pesticidov na javnih površinah v mestih bi morala biti izjema, v Sloveniji pa je prej pravilo. Dve tretjini mestnih občin – s svetlimi izjemami Ljubljane, Celja, Kopra in Velenja – sledi logiki največjega udobja in najmanjših stroškov in za zatiranje plevela uporablja domnevno rakotvorni glifosat. Tudi Dars in Slovenske železnice. A utegne se zgoditi, da evropska komisija glifosatu decembra ne bo podaljšala registracije. Ali je Monsantov zlovešči otrok res »prevelik, da bi padel«?
Novembra lani smo razkrili, da mestna občina Ljubljana za odstranjevanje plevela na javnih površinah že več let uporablja sporni herbicid glifosat. Z njim so škropili tudi lani, ko se je mesto ponašalo z nazivom zelena prestolnica Evrope. V središču mesta, parku Tivoli, ob cestah, kolesarskih stezah, pločnikih in na cvetličnih gredicah so porabili 52,6 litra pripravkov z glifosatom. Ob vsesplošni kemizaciji okolja bi bilo od odgovorne mestne oblasti pričakovati, da se bo odpovedala vsaj uporabi pesticidov tam, kjer niso nujni. Na vprašanje, ali to nameravajo, so takrat le skopo odgovorili, da preučujejo takšne možnosti.
Zimski počitek jim je očitno dobro del, saj so se odločili, da je glifosat, ki ga je mednarodna agencija za raziskave raka (Iarc) pri Svetovni zdravstveni organizaciji marca 2015 razvrstila med domnevno rakotvorne snovi, nemara res bolje črtati s seznama v mestu dovoljenih pesticidov. Po Evropi so se poučili o nekemičnih alternativah odstranjevanja plevela in odločili za preizkus stroja za zatiranje plevela, kakršnega na zelenih površinah v okolici šol, vrtcev in vodotokov uporabljajo v Londonu.
»Stroj deluje na podlagi vodne pare in aktivne sestavine foamstream, ki vsebuje rastlinska olja kokosa, oljne palme in oljne ogrščice ter glukozo (krompir, koruza, pšenica) in je biološko razgradljiva. Dizelski agregat vodo v grelniku pod pritiskom segreje na 106 stopinj Celzija. Računalniško krmiljenje doda priporočen odmerek aktivne sestavine in mešanico pošlje po cevi do nanašalnega ročaja, s katerim se jo nanese na plevel. Pena deluje kot fiksator vročine na površino plevela, zaradi katere počijo celične stene v njem in ta začne odmirati. Po 24 urah je plevel suh,« pojasni delovanje stroja Nina Sankovič iz Snage. Ker ga uporabljajo komaj dober mesec, je o učinkovitosti in stroških zatiranja še prezgodaj govoriti. Sklepajo, da bodo stroški nekoliko višji kot pri konvencionalnem zatiranju plevela s pesticidi, učinkovitost pa podobna.
V Ljubljani preizkušajo stroj za zatiranje plevela, kakršnega na zelenih površinah v okolici šol, vrtcev in vodotokov uporabljajo v Londonu. Foto: Leon Vidic/Delo
Državni rekorder Ptuj
Ljubljana je šele letos postala prava zelena evropska prestolnica, kakršne so København, Strasbourg, Barcelona in vse več drugih mest v Evropi in ZDA, ki so se odpovedala pesticidom. Francija je kot del »zelenega« zakonodajnega svežnja, ki prepoveduje tudi uporabo tankih plastičnih vrečk, pesticide na javnih zelenih površinah v celoti prepovedala januarja, izjeme dopušča le na pokopališčih in stadionih. Šla je celo tako daleč, da se zavzema za vseevropsko prepoved pesticidov na nekmetijskih površinah, francoski ljubiteljski vrtičkarji pa se bodo morali odpovedati pesticidom januarja 2019.
Kako je v drugih slovenskih mestnih občinah? Ali tudi te sprejemajo odločitve o zmanjšanju porabe ali prenehanju uporabe pesticidov na javnih površinah? Pravzaprav bi morale, saj jih k temu zavezujeta zakonodaja, ki navaja zatiranje škodljivih organizmov s kemičnimi pesticidi na javnih površinah kot izjemo, na otroških in šolskih igriščih pa jih v celoti prepoveduje, in nacionalni akcijski program za zmanjševanje rabe fitofarmacevtskih sredstev do leta 2022.
Pridobili smo podatke enajstih mestnih občin za lansko in letošnje leto. Le v dveh, celjski in koprski, že od lani vzdrževalci javnih zelenih in cestnih površin ne uporabljajo kemičnih sredstev. V Celju odstranjujejo plevel ročno in s cestnim pometačem, v Kopru prav tako ročno in z nitno kosilnico, ob čemer dodajajo, da spremljajo »trende na tem področju« in bodo »v prihodnosti preizkusili tudi nove tehnologije in metode zatiranja plevela, ki so že na trgu«. V drugih mestnih občinah plevel še vedno odstranjujejo s pomočjo pripravkov, ki vsebujejo glifosat.
V Mariboru so v ožjem mestnem središču lani porabili 43 litrov, letos pa 30 litrov boom efekta. Plevel zatirajo tudi ročno, »saj je ponekod zrasel tako visoko, da zatiranje s kemikalijami ne bi bilo učinkovito«. Glifosat pršijo na rastline z mikro škropilnicami, »ki omogočajo zmanjšanje porabe fitofarmacevtskih sredstev v primerjavi s klasičnimi škropilnicami za 80 odstotkov«. Na vprašanje, ali razmišljajo o prehodu na zdravju in okolju prijaznejše metode omejevanja rasti plevela, odgovarjajo, da je odstranjevanje s kemičnimi sredstvi najučinkovitejše. »Pri preostalih načinih se plevel hitro ponovno razraste, zato se pojavi vprašanje njihove ekonomičnosti. Zelo učinkovito bi bilo redno pometanje s pometalnim strojem, ki bi sproti odstranil sejance.« A se za to niso odločili. »Urejanje tega področja bo vsekakor predmet strokovnih debat na komisiji za vodo in pričakuje se določitev strokovnih smernic,« so zapisali lani.
Za zdaj nič ne kaže, da bodo te kmalu sprejete. »Komisija za vodo je na lanski oktobrski seji sprejela sklep, da medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave povpraša javna podjetja o uporabi pesticidov za zatiranje plevela.« Na podlagi teh podatkov in rezultatov analiz podzemnih voda »se bo sklepalo o njihovem vplivu na kakovost podzemnih voda in sprejeti bodo ustrezni ukrepi«, podobno nedorečeno kot prvič odgovarjajo na mariborski občini.
Mestna občina Ptuj ima približno štirikrat manj javnih zelenih in cestnih površin kot Ljubljana in Maribor, a je vseeno državna rekorderka po uporabi glifosata na nekmetijskih površinah. Lani so vzdrževalci iz občinskega podjetja Javne službe Ptuj na pločnikih, parkiriščih, trgih in drugih parcelah v mestu porabili 60 litrov boom efekta. »Seveda iščemo alternative. Leta 2015 smo preizkusili mehanično odstranjevanje plevela s strojem za pometanje, ki ima nameščeno kovinsko krtačo. Ker se je dobro obnesel, bomo to metodo uporabili v večjem obsegu, kjer je to seveda mogoče.« Ali so to storili, ni znano, saj podatka o porabi glifosata v letošnjem letu niso posredovali.
Tretja največja porabnica glifosata na javnih površinah je občina Murska Sobota. Lani so za zatiranje plevela ob zaraščenih delih cestnih površin, na obrobjih cestišč, kolesarskih poteh in pločnikih v mestu ter po krajevnih skupnostih porabili 20 litrov herbicida touchdown, ki prav tako vsebuje glifosat. V mestnem parku, na otroških in drugih rekreativnih zelenih površinah ter na pokopališču herbicidov ne uporabljajo, ampak plevel odstranjujejo s puljenjem, okopavanjem in košnjo. Letos so porabili še nekoliko več, 28 litrov glifosata, vendar kljub temu trdijo, da »v skladu z dobro prakso in rednim vzdrževanjem javnih površin poskušamo zmanjšati njegovo uporabo«.
Pokopališča brez plevela
V mestni občini Kranj so lani porabili 0,9 litra glifosata, s katerim so odstranjevali plevel na peščenih poteh v Prešernovem gaju, med tlakovci na Baragovem trgu v Stražišču in na cvetličnih gredah po mestu in okolici. Letos so ga na cvetličnih gredah in peščenih poteh porabili nekoliko več, 2,3 litra. V podjetju Flora, ki ureja zelene javne površine v mestni občini, pravijo, da si že več let prizadevajo za zmanjšanje porabe pesticidov. »Proti plevelu se borimo z ročnim okopavanjem, pletjem in sežiganjem s plinskim gorilnikom.« Javno podjetje Komunala Kranj, ki med drugim upravlja s pokopališčema v Kranju in Bitnjah, pa zadnjih pet let ne uporablja herbicidov. Njegovi delavci tam odstranjujejo plevel ročno, ob občinskih cestah pa ga kosijo.
V Novem mestu občinska komunala že odstranjuje plevel na javnih zelenih in cestnih površinah s košnjo in striženjem z nitno kosilnico, medtem ko ga na štirih pokopališčih – dveh mestnih (Šmihel in Ločna) ter dveh zunaj mesta (Srebrniče, Prečna) – še vedno zatira kemično. Obiskovalci pokopališč v zgodnjih jutranjih urah so spotoma deležni še odmerka glifosata. Sicer ga pršijo le po glavnih poteh, ne med grobovi, a od 10 do 15 litrov, kolikor so ga porabili lani in letos, ni zanemarljiva količina.
Komunala v mestni občini Nova Gorica, ki je eden od dveh koncesionarjev za urejanje in čiščenje javnih površin, je letos na pokopališčih Stara Gora, Loke in Kromberk porabila 4,5 litra herbicida shyfo z aktivno snovjo glifosat. Na drugih mestnih površinah ga niso uporabili, še lani pa so plevel ob cestnih asfaltiranih površinah zunaj bivalnih delov mesta zadušili z 20 litri herbicida. Na komunali so tako izpolnili obljubo, ki nam jo je dal direktor Darko Ličen ob koncu lanskega leta, da letos na površinah v mestu in okoli njega ne bodo več uporabljali herbicidov. Tako bo tudi v prihodnje, zagotavlja Ličen.
V invalidskem podjetju Želva, ki opravlja delo na območju naselij Solkan, Kromberk, Rožna Dolina in Pristava, že dlje ne uporabljajo pesticidov. Zaposleni plevel, ki raste z robnikov cest in pločnikov, pokosijo ter nato pometejo travo in jo naložijo na tovornjak. »Ker je po zakonu dovoljeno uporabiti herbicid na isti površini le enkrat na leto, z uporabo herbicidov ne bi rešili problema. Zavedamo se, da je takšen postopek zamudnejši in dražji, vendar je veliko prijaznejši do okolja in tudi okolica je videti lepše, saj po uporabi herbicida plevel porjavi, in če ga ne odstraniš, vzbuja vtis neurejenosti. Ne nazadnje tudi tisti invalidi, ki ne zmorejo zahtevnejših del s strojno opremo, počnejo koristno delo,« menijo v podjetju.
V Slovenj Gradcu so naredili velik preskok med letoma 2015 in 2016, ko so porabo glifosata zmanjšali s 23 na sedem litrov. Letos so na pešpoti Kajuhove, Francetove, Pohorske in Iršičeve ter stadionu na Štibuhu porabili le še dva litra. »Trudimo se uporabljati čim manj kemičnih preparatov in jih nadomestiti z drugimi metodami, prijaznejšimi do okolja, večinoma košnjo z nitko, kjer je to mogoče. Letos zaradi sušnih razmer in slabe rasti plevela ne načrtujemo več uporabe pesticidov, razen izjemoma,« so zapisali. Pohvaliti velja tudi mestno občino Velenje, kjer so lani na cestah in javnih površinah porabili manj kot liter glifosata, letos pa ga doslej še niso. Plevel so odstranjevali le mehansko.
Bombardirane
Dve tretjini mestnih občin v Sloveniji torej še vedno dela po liniji največjega udobja in najmanjših stroškov ter plevel, kakor slabšalno imenujemo tudi nekatere užitne in celo zdravilne rastline, ki so pognale na napačnih mestih, uničuje s kemičnimi pripravki.
Toda resnično množična porabnika herbicidov sta družbi Slovenske železnice in Dars. Prva je lani ob progah raztrosila okoli 13.000 litrov herbicidov kyleo in shyfo z aktivno snovjo glifosat, kar znaša okoli 11 litrov na kilometer proge. Letos do konca julija je na 1761 kilometrih prog, tudi na postajnih tirih, porabila slabih 7000 litrov glifosata. Dars je lani ob avtocestah in hitrih cestah porabil 2088 litrov različnih herbicidov, tudi boom efekta, letos do konca julija pa 1417 litrov (za podrobnejše podatke glej tabelo v priponki spodaj). V državni družbi za avtoceste pojasnjujejo, da je osnovna metoda odstranjevanja plevela košnja, herbicide uporabijo le tam, kjer ta ni dovolj učinkovita, in »le minimalno, v obsegu, nujnem glede na razmere na terenu«.
Skrb zbujajoče je tudi, da so z glifosatom pogosto škropili ob jutranjih prometnih konicah, ob osmih, celo pol devetih, česar ne bi smeli.
Kot največjo težavo, zaradi katere jim ne uspe zmanjšati porabe pesticidov, Dars navaja alergene rastline (ambrozijo), katerih zatiranje je zakonsko predpisano, edina učinkovita metoda pa naj bi bila uporaba kemičnih sredstev. »Kljub temu si prizadevamo zmanjšati porabo tako, da v okviru obnov, kakršna na primer poteka na odseku primorske avtoceste Unec–Postojna ali lanska na odseku štajerske avtoceste Arja vas–Šempeter, srednji ločilni pas med voziščema avtoceste preuredimo v peščeno površino. Tudi v prihodnje bomo na odsekih, na katerih bodo izvedene rekonstrukcije, srednji ločilni pas zožili v nezeleno izvedbo,« obljubljajo.
Dars je lani ob avtocestah in hitrih cestah uporabil 2088 litrov herbicidov, letos do konca julija pa 1600 litrov. Foto: Leon Vidic/Delo
V urinu in mleku mater
V Sloveniji je dovoljenih 25 pripravkov z glifosatom. Na leto jih dajo v promet nekaj več kot 80 ton, kar ne pomeni, da vse porabijo. Uporaba na javnih površinah ter ob avtocestah in železniških tirih je, resnici na ljubo, le majhen delež dejanske porabe.
Zakaj nas morajo te številke skrbeti?
Glifosat je najpogosteje uporabljena aktivna snov v sredstvih za zatiranje plevela. Leta 1970 ga je razvil Monsanto in ga štiri leta pozneje poslal na trg s trgovskim imenom roundup. Njegov vzpon sovpada z razvojem gensko spremenjenih semen koruze, soje in bombaža, odpornih na roundup, ki jih je prav tako razvil Monsanto. Patent na proizvodnjo roundupa mu je že potekel, zato ga lahko izdelujejo tudi druga podjetja, toda ameriško-nemška agrokemična multinacionalka z njim in na roundup odpornimi gensko spremenjenimi semeni še vedno zasluži milijarde dolarjev.
V ZDA so lani na roundup odporne gensko spremenjene sorte soje, bombaža in koruze predstavljale okoli 90 odstotkov površin s temi poljščinami. Glifosat uporabljajo tudi za zatiranje plevela pred setvijo in izsuševanje pridelkov tik pred pobiranjem.
Prav velika poraba ga je tako rekoč vtkala v človeško DNK. Našli so ga v urinu prebivalcev Nemčije in mleku ameriških mater, v množici živil, od nemškega piva do kalifornijskega vina, celo ekološkega, in priljubljenem ameriškem sladoledu Ben and Jerry's, v vrsti izdelkov, tudi ženskih higienskih vložkih in otroških cepivih, ter podtalnici v Evropi in ZDA, kar govori o neupoštevanju dobre kmetijske prakse.
Takšne rezultate so pokazali testi potrošniških in okoljskih organizacij, saj v ZDA, kjer porabijo največ glifosata, nacionalni programi spremljanja ostankov pesticidov v živilih tega herbicida sploh ne zajemajo. V EU je Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) v zadnjem letnem poročilu o nadzoru nad ostanki pesticidov v živilih državam članicam svetovala, naj povečajo število vzorčenj na glifosat in njegove razgradne produkte pri soji, koruzi in oljni ogrščici. To pomeni le eno, da je herbicid vse bolj prisoten tudi v evropski hrani.
Končna odločitev o herbicidu do sredine decembra
Vse skupaj zbuja skrb že brez razvrstitve glifosata med domnevno rakotvorne snovi agencije Svetovne zdravstvene organizacije. Evropska zakonodaja prepoveduje uporabo pesticidov, ki so rakotvorni ali domnevno povzročajo raka, vendar se evropska komisija v primeru glifosata še vedno opira na znanstveno mnenje Efse, ki je novembra 2015 ob ponovni presoji tveganja tega herbicida sklenila, da ni verjetnosti za njegovo rakotvornost in genotoksičnost. Takšno je tudi strokovno mnenje nacionalnih regulatorjev ZDA, Kanade, Japonske, Avstralije in Nove Zelandije ter celo druge agencije Svetovne zdravstvene organizacije, JMPR.
Konec junija lani, le dan pred potekom registracije glifosata v Evropski uniji, je evropska komisija predlagala njeno podaljšanje za 14 let, vendar države članice niso podprle odločitve zaradi ostrega nasprotovanja nevladnih organizacij in civilne družbe. Komisija je registracijo podaljšala za 18 mesecev, obenem pa pozvala evropsko agencijo za kemikalije (Echa) k izdelavi mnenja o varnosti glifosata. Marca je tudi ta oprala glifosat vseh sumov tveganja za nastanek raka pri ljudeh.
Nazadnje je Komisija naznanila namero o podaljšanju dovoljenja prodaje izdelkov z glifosatom za deset let. Ob morebitni odobritvi podaljšanja je postavila tri pogoje: prepoved dodatka poea, ki je bolj strupen od glifosata oziroma deluje sinergistično z njim, zmanjšanje porabe na javnih površinah in presoja o nadaljnji uporabi glifosata tik pred spravilom pridelkov. Predstavniki evropskih držav bodo o predlogu glasovali jeseni, komisija pa mora sprejeti končno odločitev do 15. decembra.
Pri tem bo morala preučiti in se odzvati na zahteve evropske državljanske pobude za prepoved glifosata, ki jo je podala koalicija več kot sto organizacij iz Evrope. V zgolj petih mesecih je dosegla prag milijona podpisov, s čimer je postala najuspešnejša pobuda, odkar je EU leta 2012 uvedla ta instrument. V EU je bilo doslej zbranih 1,3 milijona podpisov, v Sloveniji nekaj več kot 3000.
Omenjena pobuda je zastavljena širše od gole zahteve po prepovedi glifosata. Od evropskih regulatorjev zahteva, naj pri izdelavi ocen tveganja pesticidov pred njihovo registracijo upoštevajo le objavljene študije javnih institucij in ne »skritih študij«, ki jih plačuje pesticidna industrija, kot je običajna praksa, ter da EU postavi zavezujoče cilje zmanjšanja porabe pesticidov.
Protest zoper Monsantov roundup pred sedežem evropske komisije v Bruslju. Foto: Reuters
Kompromitirana znanost
Zahteva evropske državljanske pobude se je rodila iz škandaloznih razkritij o spregi med agrokemičnimi podjetji, zlasti Monsantom, in državnimi regulatorji. Preiskovalna in aktivistična skupina Corporate Europe Observatory je v sodelovanju z evropskimi poslanci iz vrst zelenih po letu dni pritiska dosegla, da je Efsa dovolila vpogled v študije, ki jih je upoštevala pri izdelavi ponovne ocene tveganja glifosata, na podlagi katerih je sklenila, da ni rakotvoren.
Christopher Portier je kot eden redkih znanstvenikov dobil v pregled študije, ki so jih evropskim javnim agencijam (Efsi, Echi in Nemškemu zveznemu inštitutu za oceno tveganj) posredovali proizvajalci pesticidov. Ugotovil je, da so te spregledale osem primerov statistično značilnih povečanj pojavnosti tumorjev in raka pri miših zaradi izpostavljenosti glifosatu iz t. i. Kumarjeve študije. »To nakazuje, da so znanstvena vrednotenja podatkov o glifosatu napačna, zato odločitve, ki izhajajo iz njih, ne bodo zaščitile javnega zdravja,« je izjavil Portier.
Marca letos objavljeno poročilo skupine nevladnih organizacij, povezanih v združenje Global 2000, pa je razgrnilo, kako proizvajalci glifosata »podkupujejo znanost«. Med letoma 2012 in 2016 so »sponzorirali« serijo člankov, objavljenih v znanstvenih revijah, ki so zaključili, da glifosat in njegovi komercialni pripravki ne škodujejo zdravju. Članki niso bili napisani po pravilih za znanstvene članke, vsebovali so temeljne napake znanstvenega vrednotenja in pripisovali večjo težo zaupnim študijam pesticidne industrije kakor recenziranim študijam v znanstvenih publikacijah.
Kljub temu so se evropske javne agencije, ki so zaključile, da glifosat ni rakotvoren, nanje pogosto sklicevale. »Proizvajalci glifosata so uporabili vse mogoče trike, da bi regulatorje prepričali o podcenitvi skrb zbujajočih zdravstvenih učinkov glifosata. Dejstvo, da so ti upoštevali njihove podatke, je škandalozno,« pravi eden od avtorjev poročila Helmut Burtscher.
Monsantovi dokumenti
V ZDA se podobna bitka bije med civilno družbo, ljudmi, ki so zboleli za rakom, in agencijo za varovanje okolja (Epa). Marca je zvezno sodišče v San Franciscu, na katerem 800 obolelih za nehodgkinovim limfomom toži Monsanto, da jih ni opozoril o možni povezavi med izpostavljenostjo roundupu in povečanim tveganjem za nastanek raka, javno objavilo dokumente o interni spletni komunikaciji med Monsantom in predstavnikom Epe Jessom Rowlandom, ki razkrivajo Monsantove umazane taktike legitimacije pesticidov. Dokumenti kažejo, da sta Monsantova zaposlena pomagala spisati poročili, ki sta bili pozneje pripisani Epinim strokovnjakom, na podlagi katerih so ti sklenili, da glifosat ni rakotvoren.
Rowland, ki je predsedoval Epinemu odboru za pripravo ocene tveganja glifosata, je na prošnjo Monsanta tudi pomagal razvrednotiti oceno tveganja glifosata, ki jo je pripravljala druga ameriška zvezna agencija. »Če jo bom ubil, si zaslužim medaljo,« je dejal Monsantovemu menedžerju za regulativne zadeve.
Corporate Europe Observatory je razkril, da je Jess Rowland vplival tudi na Efsino oceno tveganja glifosata. Posredoval naj bi ji informacije, na podlagi katerih se je odločila, da ne bo upoštevala ključne študije, ki je pokazala na povečano tveganje za nastanek raka pri miših, ki so bile izpostavljene glifosatu. To je bila prav omenjena Kumarjeva študija, ki je edina, o kateri je Efsa potrdila, da je pokazala na »statistično pomembno povečanje obolevnosti za malignim limfomom« pri miših, izpostavljenih glifosatu. Kljub temu naj bi Rowland prepričal Efso, da so miši bolehale za virusno okužbo, ki je povečala pogostost tumorjev. Ta naj bi z njegovim argumentom med drugim ovrgla študijo iz ocene tveganja glifosata.
Še ostreje se poskuša diskreditirati oceno Mednarodne agencije za raziskave raka. Reuters je objavil članek, v katerem je navedel, da je znanstvenik Aaron Blair, ki je vodil postopek presoje glifosata pri Iarcu, zamolčal pomembne podatke iz velike ameriške študije kmetovalcev in njihovih družin, ki ni ugotovila povezave med izpostavljenostjo glifosatu in tveganjem za nastanek nehodgkinovega limfoma. Blair je dejal, da podatkov iz študije ni vključil v končno oceno, saj Iarc upošteva le objavljene študije, omenjena študija pa ni bila objavljena. Toda na pričanju pred sodiščem v San Franciscu marca je priznal, da bi podatki iz študije »spremenili analizo Iarca. Manj verjetno bi bilo, da bi glifosat izpolnil kriterije agencije, po katerih ga je uvrstila med domnevno rakotvorne« snovi.
Odločitev o podaljšanju dovoljenja oziroma prepovedi glifosata v Evropski uniji bo v vsakem primeru odločilni kazalnik, ali so evropskim oblastnikom dragocenejši zdravje Evropejk in Evropejcev ali interesi agrokemične industrije in njenih lobistov. V Ameriki je že vse odločeno.
