Portret tedna: »Gospodar vojne in gangster v uniformi«

Ramush Haradinaj se je iz redarja v nočnem klubu povzpel na poveljniški položaj v vojski albanskih upornikov. Po koncu vojne je postal kosovski premier. Na položaju je ostal vsega sto dni, saj je moral zaradi obtožnice o vojnih zločinih premiersko pisarno zamenjati za celico v haaškem priporu v letovišču Scheveningen. Haaška obtožnica ga je bremenila mučenja, umorov, posilstev in preganjanja, med žrtvami pa naj ne bi bili samo Srbi, ampak tudi Romi in zmerni Albanci. Med rojaki velja Haradinaj za heroja, medtem ko je za Srbe vojni zločinec.

Po demonstracijah kosovskih Albancev leta 1989 je Haradinaj emigriral v Švico, kjer ga je rekrutiralo Narodno gibanje Kosova. Iz njega je nastala Osvobodilna vojska Kosova (OVK). Na Kosovo se je vrnil leta 1997, leto pozneje pa je postal eden izmed regionalnih voditeljev OVK. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena posebna enota OVK Črni orli, ki ji pripisujejo odgovornost za mučenje in poboj več deset srbskih civilistov. Po razpustitvi in demilitarizaciji OVK leta 2000 je postal namestnik Agima Çekuja, poveljnika Kosovskega zaščitnega korpusa. Po umiku s položaja je bil izvoljen za predsednika nove stranke Zveza za prihodnost Kosova. Konec leta 2004 je postal kosovski premier.

Njegovo strmo pot navzgor je preprečilo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki je Haradinaja leta 2005 obtožilo vojnih zločinov med spopadi na Kosovu v letih 1998 in 1999. Pred tem je veljal za moža, ki bi lahko združil razdeljeno Kosovo, kjer je med vojno umrlo več kot 10.000 ljudi, spopadi pa so se končali šele po posredovanju Natovih sil. Haradinaj je odšel v Haag prostovoljno, doslej pa ni bila prepričljivo potrjena ali ovržena trditev, da so ga k predaji nagovorili mednarodni posredniki, ki so mu vnaprej obljubili oprostilno sodbo. Na voljo naj bi imel tudi dovolj časa, da se je rešil obremenilnih prič. Čeprav obtožb ni mogoče dokazati, vse več Kosovarjev vidi v dogajanju s pričami v času vložene obtožnice in sojenja preveliko koincidenco, da bi bila naključna. Če se Haradinaj ne bi predal, ni bilo izključeno, da bi na Kosovu izbruhnila državljanska vojna. Neodvisna preiskava bi lahko pokazala, da je imel prste tudi v krvavih spopadih v Kumanovem. Med skrajneži so bili tudi njegovi privrženci.

Poznavalci ocenjujejo, da je ozemlje Kosova razdeljeno med dva izjemno močna kriminalna klana, ker tačijevci (privrženci šefa kosovske diplomacije Hashima Thaçija) ne smejo prek mosta v kraju Klina brez soglasja Haradinajevih – in obratno. Haradinajev klan naj bi imel velik vpliv na varnostni položaj na Kosovu in bi ga lahko destabiliziral. Stalno zastraševanje mednarodne skupnosti, češ da bodo Albanci destabilizirali položaj, če se jim ne ustreže, pa, kot menijo analitiki, daje resne rezultate.

Nekdanja glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je Haradinaja označila za gospodarja vojne in gangsterja v uniformi. Del Pontejeva je zatrdila, da bo tožilstvo dokazalo, da ima obtoženec krvave roke. Kot je poudarila, je to bila kri nedolžnih civilistov, ki niso podpirali Haradinaja in OVK. Po njenem v zločinih obtoženca ni bilo nič plemenitega, herojskega in domoljubnega, temveč prav nasprotno, to so bili krvavi in brutalni umori. Del Pontejeva je izpostavila težave s pričami, katerih zastraševanje je stalni problem, in opozorila, da bo obtožnico morala umakniti, če ji na sojenje v Haag ne bo uspelo pripeljati prič.

Haaški obtoženec se je izrekel za nedolžnega. Haradinajev odvetnik Ben Emmerson je trdil, da se je njegov klient boril v častni vojni. Soočen s prevladujočo silo združenih srbskih enot je skušal organizirati obrambo albanskih prebivalcev. Po njegovih besedah je bil za zgled, ker od prostovoljcev OVK nikoli ni pričakoval, da se bodo borili v bitkah, v katerih se sam ni bil pripravljen boriti.

Na prvem sojenju je haaško sodišče oprostilo Haradinaja v sedemintridesetih točkah obtožnice, med drugim tudi za vojne zločine in zločine proti človečnosti. Znova so ga oprostili na delno ponovljenem sojenju, ki ga je prizivno sodišče odredilo zaradi sumov, da je na prvem sojenju, ki se je zaključilo leta 2008, prišlo do zastraševanja prič tožilstva. Haradinaju je nova obtožnica v šestih točkah očitala vojne zločine zaradi mučenja in umora Srbov ter drugega nealbanskega prebivalstva med kosovsko vojno. Šlo je za prvo delno ponovitev sojenja v zgodovini ICTY in prvo sojenje zaradi zastraševanja prič tožilstva.

ICTY je Haradinaja novembra 2012 oprostil vseh obtožb. Niso bili zgolj Srbi tisti, ki so to označili za popoln polom pravice. Sodišče je ugotovilo, da obtoženi ni sodeloval v združeni zločinski organizaciji, katere namen je bil očistiti območje srbskega prebivalstva. Po besedah predsedujočega sodnika Bakoneja Molota je ICTY ugotovil, da je bilo nekaj prič nezanesljivih in da ni kredibilnih dokazov, da je Haradinaj vedel za zločine nad albanskimi, srbskimi in romskimi civilisti, ki so se zgodili leta 1998 v vasi Jablanica.

Ko se je Haradinaj zmagovito vrnil iz Haaga, kjer so ga že drugič oprostili vojnih zločinov, ga je na prištinskem letališču pričakalo nekaj tisoč rojakov, ki so vzklikali njegovo ime in ga obmetavali z rožami. Množico je nagovoril z besedami: »Sem tukaj, kamor spadam, z ljudmi Kosova. Osvobodilna vojska Kosova je bojevala pravično vojno.«

Srbsko tožilstvo proti Haradinaju, po navedbah srbskih medijev, vodi tri preiskave, obtožuje pa ga tudi odgovornosti za uboj najmanj 60 ljudi. Na vprašanje RTV Slovenija, kako gleda na obtožbe srbskega tožilstva, da je bilo že v prvem haaškem procesu proti njemu ubitih 19 prič, Haradinaj pred dvema letoma sprva ni želel odgovoriti. Ko je bil vprašan tretjič, pa je le izjavil: »Brez komentarja. Jasno je, da je glavni tožilec haaškega sodišča, ki je vodil preiskavo proti meni, vse rekel v Beogradu. Dokazov proti meni ni. Serge Brammertz je povedal resnico. Zato nimam komentarja. Nikoli.«

Po lanskih predčasnih volitvah je Haradinaj spet računal na premierski stolček. Štiri albanske stranke so skušale preprečiti Thaçiju, da bi že tretjič zapored postal premier. Navezo proti njegovi Demokratski stranki Kosova (PDK), zmagovalki volitev, so oblikovale opozicijski Demokratska zveza Kosova (LDK) in Zveza za prihodnost Kosova (AAK) ter nova stranka Pobuda za Kosovo. Nacionalistično gibanje Samoopredelitev Albina Kurtija je napovedalo, da je to navezo pripravljeno podpreti. Haradinaj je ostal praznih rok, ker je prvak LDK Isa Mustafa z zunanjo asistenco po polletni politični krizi sklenil kupčijo s Thaçijem.

Kosovski mediji navajajo, da je Haradinaj, ko so ga slovenski policisti pridržali na brniškem letališču na podlagi tiralice beograjskega Interpola, poudaril: »Na vseh letališčih ta nalog ni bil upoštevan, razen na tem v Ljubljani. Med potjo sem šel čez kar nekaj letališč in nisem imel težav. Ampak ti [Slovenci] so enaki kot tisti [Srbi], njihovi bratje.« Haradinaj je po izpustitvi na prostost za slovenske medije dejal, da se ne boji morebitne izročitve Srbiji in da je Slovenija ravnala sramotno. Kot je še poudaril, gre za obtožbe, ki temeljijo na več kot desetletje stari tiralici Srbije in Črne gore, ki ne obstaja več. Po njegovem gre za posebno ljubezen med Beogradom in Ljubljano. Sklenil je z besedami, da je njegovo prijetje, ki bo škodilo odnosom Slovenije s Kosovom, največ povedalo o slovenskem pravosodju in politiki.

Na Kosovu njegova stranka razpada, ker iz nje odhajajo najboljši kadri. Če bi Slovenija predala Haradinaja Srbiji, bi posredno pomagala k njegovi krepitvi na političnem parketu, ker so vsi solidarni z njim, tako kot so v vseh primerih, ko Beograd nadaljuje »vojno« proti Kosovarjem.