Tiskane izdaje
Kot CFO ste na vrhu Generalijevega holdinga, ki pokriva vzhodno in jugovzhodno Evropo, in tudi v upravi Generalija v Sloveniji. Kako bi opredelili ta del Generalija in seveda tudi trg, na katerem deluje?
Generali holding je krovna družba za Generalijeve investicije v vzhodni in južni Evropi (CEE) in ga definiramo kot Generali CEE. Upravljamo Generalijeve družbe v desetih državah – na Češkem, Poljskem, Madžarskem, v Slovaški, Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Črni gori ter Bolgariji in Romuniji. Vse skupaj zberejo za 3,5 milijarde evrov premije. To je približno 5 odstotkov celotne premije Skupine Generalija, profitabilnost vzhodnega Generalija pa je še vedno nekoliko višja kot profitabilnost v zahodni Evropi. V teh vzhodnih Generalijevih zavarovalnicah je skupaj zaposlenih 12.600 ljudi. Seveda so to zelo raznovrstne države in daleč najboljšo pozicijo imamo na Češkem, kjer smo v bistvu prisotni z dvema blagovnima znamkama: Česká pojišťovna in Generali. Česká pojišťovna je podobno pomembna kot v Sloveniji Zavarovalnica Triglav, torej prva na trgu. Češka je tako kot po premiji tudi po dobičku najbolj pomembna v našem portfelju. Zelo dobro pozicijo imamo na Madžarskem, kjer smo drugi na trgu, v Srbiji smo na prvem mestu glede življenjskih zavarovanj, drugi glede premoženjskih, na preostalih trgih pa smo med prvimi štiri ali petimi. Imamo trge, kjer moramo pozicije še popraviti, in takšen primer je Poljska, a tudi na trgih na Balkanu ali nekdanje Jugoslavije imamo še kar nekaj potenciala. Je pa Generali CEE v Skupini Generalija definirana kot eden od glavnih, core trgov. Vedeti je treba, da Generali kot skupina temelji predvsem v Evropi in je v bistvu najbolj evropska zavarovalnica. Poskušamo sicer rasti tudi na drugih trgih, vendar je CEE ena od tistih core delov strategije, ki bi morala prinašati tako rast kot tudi dobiček.
Kakšen je položaj slovenskega Generalija? Pred leti je bil pri nekaterih svojih inovativnih rešitvah celo referenčna točka za Generalije na trgu CEE.
Slovenski Generali je še vedno največja tuja zavarovalnica v Sloveniji, s tržnim deležem sicer okoli 5 odstotkov, potem ko mi, denimo, ne ponujamo dodatnih zdravstvenih zavarovanj. To je zavarovalnica, ki v zadnjih nekaj letih posluje zelo stabilno, tako glede premije kot tudi glede rezultata. Je pa, kot ste rekli, znana po tem, da ponuja zelo veliko inovativnih ali novih rešitev, predvsem je tudi na slovenski trg vpeljala nove produkte, zlasti pri avtomobilskih zavarovanjih in tudi glede tega, kako se diferencira premija. Slovenski Generali je tudi zavarovalnica, ki ima v primerjavi z zavarovalnicami na vzhodu Evrope najbolj razvejane prodajne kanale, od lastne mreže do zelo močne pozicije na bančnem delu, saj delamo z največjimi bankami v Sloveniji. Je pa tudi zavarovalnica, ki ima konstantno že kar nekaj let najboljšo pozicijo, kar zadeva zadovoljstvo strank. In ravno glede vsega skupaj je neke vrste, čeprav ni največja zavarovalnica v našem portfelju, referenčna točka za marsikatero drugo zavarovalnico Generalija v srednji in vzhodni Evropi.
Delujete v Pragi, pokrivate ves vzhodni del Evrope. Kakšne so te ekonomije, kako so se spopadale s krizo, saj je vtis, da so iz nje hitreje pobegnile kot Slovenija?
Višegrajske države so se s krizo spopadale drugače kot Slovenija, sicer posamično gledano – različno. Poljska je tipičen primer zelo velikega trga, ki v času krize ni imel negativne rasti BDP. S skoraj 40 milijoni prebivalcev je že sam trg dovolj velik, da lahko zagotavlja zadostno rast gospodarstva, in Poljska postaja vedno močnejša gospodarska sila tudi v evropskem pomenu. Je pa tudi glede zavarovalništva daleč najbolj konkurenčni trg, na katerem je zelo veliko zavarovalnic, ima pa tudi, kot je znano, velikega lokalna igralca, veliko zavarovalnico PZU.
Zelo zanimivi sta Češka in Slovaška, kjer so, drugače kot Slovenija, zelo stavili na tuje investicije. Obe gospodarstvi rasteta zaradi dveh stvari: zaradi izvoza, ki so ga v bistvu dvignile tuje investicije, in zaradi vedno višje notranje potrošnje. Obe državi sta se odločili za zelo stimulativno davčno politiko, predvsem glede stroškov dela in obdavčitve dela, kar jima v bistvu zdaj daje že skoraj ekstremne rezultate. Če pogledate samo Prago, ima ta trenutno stopnjo brezposelnosti nič, plače rastejo pri določenih poklicih ekstremno, tudi že 25-odstotno v zadnjih dveh letih, s tem se dviga notranja potrošnja. Tako so si zagotovili ne samo tiste bazične tuje investicije v industrijo in avtomobilsko industrijo, ampak je veliko naložb tudi že v t. i. hube za vzhodno Evropo, v logistične centre, razne centrale, tudi centre za IT, za finančno industrijo in še marsikaj drugega, kar jim v bistvu izjemno dviguje ekonomijo. Podobno je tudi v drugih državah, Slovaška in Madžarska privabljata veliko tujih investicij, kar jim prav tako zelo dviguje ekonomijo. Včasih so že na meji, ko bi lahko govorili, da so te ekonomije nekoliko pregrete.
Kako pomemben je bil pri tem njihov drugačen davčni pristop?
Večina teh držav se je odločila za zelo stimulativno obdavčitev dela v primerjavi s Slovenijo, lahko govorimo skorajda o ekstremnih razlikah. Na Češkem je tisti, ki je na najvišji dohodninski lestvici, obdavčen okrog 23-odstotno, v primerjavi s 50-odstotno obdavčitvijo v Sloveniji. Poleg tega gre tudi pri pokojninskem delu zavarovanja za razmeroma nizko postavljeno socialno kapico. Vse te stvari in relativna fleksibilnost delovne zakonodaje jih postavljajo v evropski primerjavi na zelo visok del lestvice tistih držav, kamor tuje firme investirajo že samo zaradi tega.
V Sloveniji se gospodarstveniki še vedno pritožujejo, da je prav zaradi neprijazne davčne politike do višjih plač težko zaposliti tako domače, kaj šele tuje strokovnjake.
Na Češkem je situacija obratna. Sploh pri višjih dohodkih zaradi nizke dohodninske stopnje in zaradi nizke socialne kapice je delež višje izobražene delovne sile, ki prihaja na Češko tudi iz zahodne Evrope, že zelo velik. In tudi odliva domačih strokovnjakov tako rekoč ni. Ker je povpraševanje firm, zlasti po strokovnjakih za IT pa tudi za aktuarje in druge zaposlitve, zelo veliko. Tako je zato, ker preprosto ljudje z višjimi plačami zaslužijo več kot ponekod v državah zahodne Evrope.
Povpraševanje po nekaterih poklicih, tudi inženirskih in ekonomskih, je tako veliko, da ponekod že težko dobimo ljudi, ki bi jih lahko zaposlili. To velja za Češko, za Slovaško, manj tudi za Madžarsko, kjer je obdavčitev še vedno boljša, kakor je v Sloveniji, in tudi za Poljsko, čeprav je Poljska kot velik trg specifična in je lažje dobiti določeno delovno silo z določenimi poklici.
Kako je dejstvo, da večina višegrajskih držav nima evra, vplivalo na njihovo premagovanje krize?
To je zelo odvisno od tega, kako veliko je gospodarstvo. Tako kot je Sloveniji in Slovaški uvedba evra zelo pomagala, ker sta to razmeroma majhni gospodarstvi, ki sta izjemno vezani na izvoz in jima je uvedba evra prinesla stabilnost v kriznih časih. Na Poljskem in Češkem, kjer so gospodarstva večja, pa je bilo dejstvo, da so lahko države z lastno tečajno politiko premagovale krizo in predvsem našle način, kako so dodatno stimulirale tuje investicije in s tem izvoz, zelo velika prednost.
Naši veliki izvozniki, Krka, Gorenje itn., so imeli velike težave tudi zaradi krize, ki še traja v povezavi z Rusijo. Kako pa so se višegrajske države spopadale s tem problemom?
Kar zadeva Rusijo, je bil tečaj rublja problem tako za višegrajske države kot za države z evrom in brez njega. Ker tako ekstremnega padca tečaja rublja ni mogla nadomestiti ali kakorkoli nevtralizirati politika tečaja češke krone ali poljskega zlota. Tako so se vse te države še bolj osredotočile na izvoz v zahodnoevropske države, vse iščejo nove trge, ki niso tako vezani na rubelj ali kakšne druge valute. Češka se v zadnjem času zelo usmerja na sodelovanje s Kitajsko in druge rastoče trge po Aziji.
Globalna zavarovalniška industrija še vedno raste okrog 4-odstotno na leto in je v letu 2016 dosegla 3600 milijard evrov premije, ampak zanimivo je, da precej prav na račun kitajskega trga. Če ne bi bil kitajski trg tako zelo rastoč, potem tudi zavarovalniška industrija ne bi imela štiriodstotne rasti in več, ampak samo okrog dveodstotno.
Zavarovalniška industrija je na globalnem trgu nekoliko specifična, kajti tudi če imamo kar nekaj globalnih igralcev, je zavarovalniška industrija relativno razdeljena po regijah. V Evropi si praviloma konkurirajo zavarovalnice iz Evrope, zelo podobno je na severnoameriškem trgu. Specifična je Azija, od Kitajske do Vietnama, Indonezije, kajti povpraševanje se na teh trgih povečuje na obeh delih, tako premoženjskih kot življenjskih. Predvsem zaradi višjega standarda in manjše socialne varnosti poskušajo ljudje z zavarovanji poskrbeti za svojo starost, pokojnino, po drugi strani pa pri premoženjskih zavarovanjih predvsem zaradi izjemno rastočega števila avtomobilov in tudi nepremičninskega buma. To ima dve posledici: prvič, vse zavarovalnice, tako evropske kot azijske, poskušajo dobiti delež iz dodatne rasti na tem trgu, ki se pričakuje tudi v prihodnjih letih; in drugič, to povečuje moč azijskih zavarovalnic, zlasti kitajskih, ki bodo verjetno srednjeročno postale pomemben globalni igralec na zavarovalnem trgu. Seveda pa vsi pričakujemo, da bodo azijski trgi rasli tudi v prihodnjih letih, medtem ko na drugih trgih, torej evropskem in ameriških, vsi pričakujemo zmerno rast, na trgih vzhodne Evrope pa še vedno konstantno rast, a to seveda ne bodo več dvomestne številke.
Kakšna je zavarovalniška penetracija na velikem azijskem, kitajskem trgu v primerjavi z evropskim?
Potencial azijskega in kitajskega trga glede penetracije je v bistvu še velik. Tu govorimo o razmerju 1 proti 5 ali 1 proti 7 v prid Evropi, odvisno od zavarovanj.
Rekli ste, da je Generali bolj evropska zavarovalnica, koliko pa je tudi globalna?
V strategiji Generalija je evropski trg glavni trg, na katerem ima Generali tudi najboljšo pozicijo in kjer pričakujemo rast, a tudi azijski trg, kjer smo prisotni v kar nekaj državah že nekaj časa, bi moral srednjeročno prinesti rast in dobre rezultate. Na kitajskem trgu je Generali že kar nekaj let, kjer imamo joint venture s CNPC (China National Petroleum Corporation). Zelo dobro se razvijajo trgi, kot je Indonezija, in tudi drugi bi pravzaprav morali prinesti dodatne prihodke v prihodnosti. Indonezija je ogromen trg, je pa dejstvo, da je zavarovalniška penetracija razmeroma nizka in so tudi povprečne premije razmeroma nizke. Res pa je tudi, da so azijski trgi v nekaterih delih glede digitalizacije celo že bolj napredni kot nekateri zahodni trgi, saj je veliko produktov tod prodanih prek pametnih telefonov in drugih modernih prodajnih poti.
Direktiva Solventnost 2 (S2) se je po uveljavitvi v začetku leta 2016 dobro prijela. Težave povzročajo nove regulative, kot je direktiva IDD, ki je bila prestavljena za eno leto?
Tudi projekt S2 je trajal desetletje in še več. Ne nazadnje je blokiral izjemno veliko resursov v zavarovalništvu in je tudi kar nekaj stal. Zaključil pa se je brez večjih pretresov, ki smo jih v nekih obdobjih celo pričakovali. Prinaša drugačen način upravljanja zavarovalnic, risk-based approach, zahteva povsem drugačno menedžeriranje kapitala, kot smo ga bili navajeni doslej. Še vedno tudi mislim, da se mora sistem S2 v popolnosti uvesti v vse sisteme zavarovalnic in veljati za večino igralcev na zavarovalnem trgu.
Foto: Leon Vidic
A v prihodnosti nas čaka še kar nekaj težjih projektov, eden je že, kot rečeno, omenjena direktiva IDD, direktiva za distribucijo zavarovanj. Zelo pomembno bo, koliko bo ta direktiva uvedena na posameznih trgih EU. Prevelika zaščita potrošnikov, ki jo IDD prinaša, bi lahko celo znižala trg življenjskih zavarovanj oziroma možnost prodaje teh zavarovanj. Toda zaradi tega se lahko zmanjša tudi možnost, da se zavarovanci zavarujejo za svojo prihodnost in starost.Ali se ni govorilo, da je že direktiva S2 naredila nekaterim evropskim zavarovalnicam velike težave prav pri naložbenih zavarovanjih?
Mislim, da osnovni problem zavarovalnic niso pravila S2, ampak so to nizke oziroma negativne obrestne mere na nekaterih trgih, ki so problem za vse zavarovalnice in za vso finančno industrijo. Vsi pričakujemo, da bodo nizke obresti še kar nekaj časa veljale, in ravno zato se spreminjajo določeni modeli poslovanja. Dejstvo je, da prihodkov na finančnem delu ni več toliko, kot jih je bilo. Tudi delniški trgi vse bolj nihajo. Zaradi zmanjšanja finančnih prihodkov, ki so posledica ekstremno nizkih obresti in zelo nihajočih delniških trgov, je treba zracionalizirati poslovanje in znižati stroške, da se predvsem v tehničnem delu zagotovi konstantno poslovanje, kar potem prinaša rezultat zavarovalnici. Prilagajamo se na različne načine, en del je zniževanje stroškov v premiji, na drugi strani pa veliko večja koncentracija na tehničnem delu, na tem pač, kakšne produkte prodajamo in koliko dobička lahko ti prinašajo.
Kaj pa rešitve znotraj alternativnih naložb, Junckerjevih velikih infrastrukturnih projektov in podobnih možnosti?
Zavarovalniška direktiva S2 ne stimulira ravno alternativnih naložb, je pa to ena od rešitev, kako dvigniti finančni del prihodkov, čeprav je res, da so te naložbe večinoma zelo slabo likvidne. Likvidnost je del tega problema, ker S2 glede likvidnosti zavarovalnic prinaša zelo veliko izzivov, upravljanje likvidnosti je vedno bolj pomembno tudi v zavarovalništvu.
Mislim, da vsi iščemo različne načine, kako zagotoviti dodatne finančne prihodke. Zelo veliko finančnih institucij, ne samo zavarovalnic, se bolj koncentrira v nepremičninski del kot pa v alternativne naložbe. Prihodki so višji, kot jih trenutno lahko dobimo na trgu obveznic, ampak so pa tudi veliko bolj nelikvidni kot drugi finančni instrumenti, in torej tudi ti dodatni prihodki ne pridejo brez določene cene …
Ob bok Junckerjevemu načrtu lahko postavimo tudi domači veliki projekt, drugi tir, ki je aktualen in morda tudi priložnost za alternativne naložbe zavarovalnic.
Premalo poznam, kako se bo financiral drugi tir. Nekaj so interesi držav oziroma možnosti, da ga financirajo države, drugo pa so možnosti finančnih institucij, da investirajo v te projekte. Tudi po direktivi S2 to niso projekti na najvišji ravni tega, kam pravzaprav vlagajo zavarovalnice, je pa seveda to odvisno tudi od tega, kako je projekt narejen, kako je tovrstna alternativna investicija definirana, in od tega bo odvisno, ali bo zanimiva za finančne institucije.
Veliko bolj zanimive in tudi bolj stabilne so lahko naložbe v nepremičnine, v nepremičninske sklade oziroma naše Generalijeve nepremičninske sklade. Naložbe v nepremičnine so bile standardni način investiranja zavarovalnic v preteklosti in se tudi zdaj povečujejo. Ekspertize govorijo zelo v prid takim naložbam, Generali v vsakem primeru dviguje delež investicij v nepremičnine. Tudi druge zavarovalnice in institucije se premikajo na ta del trga.
Brez digitalizacije danes ne moremo več živeti. Kakšen izziv je digitalizacija za zavarovalniško industrijo?
Mislim, da se z digitalizacijo spreminja vsa industrija, ne samo zavarovalniška. Zavarovalniška se spreminja na več delih, prvi je, kako bomo strankam ponujali naše produkte oziroma celoten servis, ne samo produkte. Toda spreminjajo se tudi navade strank, zlasti z novimi generacijami, kar se že pozna tudi na naših produktih. Še pred nekaj časa se je govorilo, da se bo vse prodajalo samo še po internetu in prek pametnih telefonov, a odgovor Generalija je, da ni tako in da se bo bolj razvijal princip večkanalnosti. Torej možnost, da stranka kupuje tako prek zaposlenih v zavarovalnicah, prek pametnih telefonov, interneta in po vseh drugih poteh. Digitalizacija bo seveda imela v naslednjih letih velik vpliv na industrijo, morali bomo izboljšati storitve za stranke, zagotoviti še lažje pristope do naših storitev in produktov v celoti, saj bo to tudi najpomembnejša prednost, ki jo bo v prihodnje imela zavarovalnica v primerjavi s konkurenti.
Pametna industrija, pametni domovi, pametni avtomobili se nam že dogajajo in tudi sami postajamo z vsemi temi pametnimi napravicami menda vse bolj pametni in se bomo z njimi sami pametno branili pred novimi škodami. Na kakšne neumnosti in napake zavarovancev bodo lahko zavarovalnice sploh še računale?
Še vedno bodo ostale naravne katastrofe, pred katerimi se bomo lahko še naprej zavarovali. Produkti zavarovanja avtomobilov, domov in nepremičnin se bodo spreminjali, a je vprašanje, kako hitro na posamičnih trgih. Delež telematike se bo pri avtomobilskih zavarovanjih zvišal, ker to omogoča tehnologija, ampak zavarovalnice bomo verjetno ponujale tudi druge produkte – ne samo zavarovanja nepremičnin doma, ampak tudi upravljanja nepremičnin prek interneta. Po določenih državah se tovrstni produkti že ponujajo.
Na primer?
Na primer paket ne samo zavarovanja, ampak tudi varovanja, energetske optimizacije, instalacij vseh teh naprav, vedno bolj se ponuja celotna storitev, ne samo zavarovanje. Podobno bo pri avtomobilih, telematika, črne skrinjice, ta tehnologija se sicer ne bo zamenjala naenkrat, potrebuje nekaj časa.
Nekatere študije napovedujejo, da bi se lahko že zaradi samovozečih pametnih vozil in podobnega prihodki zavarovalnic zmanjšali za petino ali celo bolj.
Tveganj, ki jih bo treba zavarovati, od katastrof do odškodninske odgovornosti, ne bo zmanjkalo. Odvisno bo samo od tega, kako se bodo zavarovalnice prilagodile tem spremembam tehnologij.
Kako ste zavarovalnice pripravljene na mikrozavarovanja?
Te produkte omogoča nova tehnologija, telefoni in internet, večinoma ti produkti za zavarovalnice pomenijo dodatne prihodke in priložnost za tiste zavarovance, ki se prej sploh niso mogli zavarovati. Nova strategija Generalija je simple, fast in smart, preprosto, hitro in pametno. Se pravi, da strategija temelji na tem, kako bomo ponujali storitve, ki bodo čim bolj prilagojene potrošniku, in to čim prej. Seveda se zahteve in pričakovanja potrošnikov zavarovalnic in sploh finančnih institucij hitro spreminjajo in na to se je treba zelo hitro odzivati, čeprav investicija v to ni nekaj, kar se lahko naredi na hitro. Uvedba novih tehnologij je ena glavnih investicij za zavarovalnice in njihovo prihodnost. Ti procesi že potekajo in po generaciji Y prihaja generacija, ki bo vedno večji kupec naše industrije in bo te spremembe zahteval.
Kako pa se Generali ujame s start-upi?
To zdaj vsi izkoriščamo in tudi Generali poskuša sodelovati s start-upi in z njimi dobiti ideje za uporabo novih tehnologij oziroma na neki način kupovati inovacije prek start-upov, pridobiti povsem novo miselnost. Pred pol leta je Generali kupil My Drive Solutions, to je uspešen angleški start-up za telematiko. Generali sodeluje s kar nekaj drugimi start-upi, ker je to način, kako pridobiti novo znanje in drugačen pogled na naše storitve, in tako dvigniti inovativnost.
V kakšne razsežnosti se lahko razvijajo mikrozavarovanja, ki so verjetno tudi lahko povezana z idejami start-upov?
Vidim dve možnosti razvoja mikrozavarovanja: ena je namenjena trgu, kot so slovenski in bolj razviti trgi zahodne Evrope, kjer so lahko zanimiva minizavarovanja za določen trenutek in so zelo zanimiva zaradi razvoja tehnologije, to je nekaj, kar lahko prodate prek pametnega telefona, denimo zavarovanje za tri ure najema avtomobila ali za dan smučanja, potovanja v tujino, jadranja. To bo nekaj, kar se bo lahko naredilo »na brzino«.
A tista prava mikrozavarovanja so lahko bolj zanimiva za trge, ki nimajo pretirane zavarovalniške penetracije, in to so lahko zdravstvena zavarovanja ali nepremičninska za osnovno kritje ali miniživljenjska zavarovanja. Ta mikrozavarovanja so lahko primerna predvsem za velike trge, na primer za Rusijo, kjer razen avtomobilskih zavarovanj visoke penetracije v preostalih delih zavarovanj ni, a jih ljudje vedno bolj potrebujejo. Ta zavarovanja so odgovor, kako priti na lažji način do relativno censko ugodnega produkta, ki pač ponuja osnovno kritje za različna tveganja. V vzhodni Evropi so lahko zanimivi poskusi s temi mikrozavarovanji tudi v manj razvitih regijah Poljske, v Romuniji. Obstaja že kar nekaj poskusov, da bi to razvijali deloma iz zavarovalnice, deloma pa tudi iz start-upov, ki pač poskušajo najti način vzajemnosti in ponujajo peer-to-peer zavarovanja …
Naš zdravstveni sistem je sredi reforme, ena od rešitev, ki jo ponuja, je tudi ukinitev sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kakšen je vaš pogled na to reformo?
Generali zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ne ponuja, torej nismo neposredno vpleteni v predlagane reforme. Dejstvo je, to je moje osebno mnenje, da zdravstvena reforma, kakršna je predlagana zdaj, ne rešuje glavnih problemov, ki bi jih morala reševati. Najbolj je to reforma prispevkov, ne pa reforma zdravstvenega sistema, in to je tisto, kar je, po mojem, največja napaka te reforme. Zdravstvena reforma bi morala zagotoviti večji delež zasebnega kapitala v zdravstvo, ki bi omogočil dodatno konkurenco in bi potem tudi dolgoročno prinesel dodatne storitve na trg zdravstvenih zavarovanj. Tipičen primer zdravstvenega sistema, ki je meni blizu, je avstrijski, kjer javno zdravstvo zagotavlja normalne storitve, ki jih ljudje potrebujejo, brez kakršnih koli problemov, zavarovalnice pa ponujajo dodatno zavarovanje, kot so nadstandardna zavarovanja in dodatne storitve, in se s tem lahko deloma sofinancirajo potrebe razvoja zdravstvenega sistema.
Ampak zdajšnja rešitev ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje v prepričanju, da bomo tako rešili veliko problemov našega zdravstva, tudi probleme prispevkov zanj.
To je zelo kratkoročno, dopolnilno zdravstveno zavarovanje mora biti drugačno in mora omogočiti dodatne zdravstvene storitve in možnosti. Mislim, da bi morali spremeniti košarico, ki jo krije določeno zavarovanje, dejstvo pa je, da je to zelo težko, če ni dela zasebnega kapitala v zdravstvu. Seveda, večja ko je transparentnost tega financiranja, bolje se razvija zdravstveni sistem.
V Sloveniji je bila lani večja zavarovalniška konsolidacija, potem ko je Sava Re združila štiri svoje zavarovalnice. Kakšne prevzemne načrte ima Generali?
Direktiva S2 je pospešila mikrokonsolidacije na vzhodnih trgih, zlasti pri zavarovalnicah, ki so imele probleme z višino kapitala. Tudi sicer se veliko dogaja z miniprevzemi raznih start-upov in firm, ki ponujajo nove tehnologije, torej bolj zaradi nakupov inovacij. Pričakujem pa še drug del M&A (prevzemov in akvizacij) v nekaterih državah, kjer se, denimo, brezposelnost že približuje ničli in bodo morale zavarovalnice kupovati določene deleže human resourcea in ne toliko zavarovalniških tržnih deležev. Pri Generaliju CEE smo opravili združitev dveh manjših zavarovalnic v Bolgariji, podobno na Poljskem, na Češkem pa ostajamo ločeni Generali in Česká pojišťovna, ker je ta tako močna blagovna znamka, da se je ne splača ukinjati.
