Imre Balogh: Spremembe želim vpeljati z 200 kilometri na uro

Kot glavni izvršni direktor nimam tolerance do političnega vmešavanja, pravi Imre Balogh, novi in začasni prvi operativec Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Napoveduje spremembe. Z njim smo se pogovarjali tretji dan po nastopu funkcije, v četrtek, ko je Nacionalni preiskovalni urad v tako imenovano slabo banko poslal kriminaliste.

Gospod Balogh, vas preseneča današnja policijska preiskava na DUTB? Kaj so kriminalisti preiskovali in kakšen je vaš komentar?

Seveda sem bil presenečen. Zjutraj sem prejel telefonski klic, da je v naših prostorih policija, in za to prej nisem vedel. Kaj so preiskovali, verjetno veste iz policijskega sporočila in k temu ne bi želel ničesar dodati.

Kot je bilo sporočeno, so kriminalisti preiskovali sume kaznivih dejanj v zvezi s plačili svetovalnih storitev v skupnem znesku 2,8 milijona evrov. V preiskavo je bilo zajetih več zaposlenih iz DUTB. Je to za vas težko vprašanje?

Za mene osebno?

Da.

Tega ne bi želel komentirati. Za konkretne podrobnosti povprašajte policijo. A kot sem slišal od svojih kolegov, je bilo vse v skladu s pravnimi procedurami. Policija ima pravico, da preiskuje v skladu z odredbo sodišča, mi pa smo ji, kot so mi dejali kolegi, zagotovili vso zahtevano dokumentacijo.

Predsednik računskega sodišča je v parlamentu nedavno ponovil, da DUTB ni izpeljala vseh ukrepov, ki so ji bili naloženi. Kaj vi pravite na to?

Sprejeli smo pripombe računskega sodišča, izvedli smo popravljalne ukrepe. Upravni odbor bo razpravljal o dokumentih, ki so bili pripravljeni v odgovor računskemu sodišču, in upam, da bodo ti v celoti zadovoljili njegove zahteve.

Za glavnega izvršnega direktorja DUTB ste bili imenovani začasno. Ali začenjate novo obdobje na DUTB?

Vprašanje je, kako definiramo novo obdobje. DUTB je urejena inštitucija, ki opravlja svoje naloge, dela s slabim premoženjem, posojili, nepremičninami, ki jih je prevzela od več slovenskih bank v državni lasti. V tem pogledu lahko govorimo o nadaljevanju začetega dela. Bom pa naredil tudi nekatere spremembe pri tem, kako se DUTB loteva nekaterih procesov. Še posebej bi rad okrepil preglednost in sodelovanje z vsemi deležniki, vključno z delničarji in drugimi bankami, kjer bo to mogoče. Precej več poudarka bom dal skladnosti z regulacijo in urejanju notranjih procedur. To so tri stvari, ki bi jih rad okrepil pri izvajanju operacij DUTB.

To so torej vaše prioritete?

To so dodatne prioritete, osnovne prioritete DUTB pa ostajajo nespremenjene. Zaupan nam je bil javni denar in povrniti moramo karseda veliko denarja davkoplačevalcev. Ob tem moramo tudi karseda profesionalno prestrukturirati slovenska podjetja.

Zaupanje je pomembna stvar. Ali uživate zaupanje premiera Cerarja, ministra Mramorja in vlade?

Rekel bi, da tako zaupanje mora obstajati, če ni pripomb in očitkov. Že prej sem bil neizvršni direktor DUTB, imenovala me je vlada in mislim, da je tedaj bilo zaupanje in da še vedno obstaja.

Res je, neizvršni direktor DUTB ste od 1. aprila. Zakaj niste popravili pogodbe gospoda Månssona, da bi bila ta v skladu s politiko prejemkov?

Delo nas neizvršnih direktorjev je bilo bolj osredotočeno na pravilno delovanje operacij, fokusirali smo se na pomanjkljivosti, še posebej v regulaciji, kot je poudarilo tudi računsko sodišče. Politika prejemkov je bila zadeva, o kateri smo nedavno razpravljali, saj stvari niso bile povsem jasne in večkrat smo govorili, kako bi jo uskladili, nismo pa sprejeli nobenih dokončnih sklepov, še preden je računsko sodišče sprejelo svojo odločitev.

Zakaj ne? Navsezadnje je gospod Nyberg moral oditi, ker ni več užival zaupanja ministrov. Kako to, da niste popravili politike prejemkov?

Notranjih zadev ne bi želel javno komentirati. Kar bi želel dodati, je, da je upravni odbor DUTB še pred odločitvijo računskega sodišča izrazil mnenje, da neskladnost s politiko prejemkov ni sprejemljiva.

Upravni odbor je vladi v ponedeljek predlagal, naj spremeni politiko prejemkov na način, da bo ta privabila mednarodne strokovnjake. Kakšna naj bo ta politika?

Vladi ne bi želeli določati, kaj naj stori. Naš predlog pa je, da naj privabi k sodelovanju mednarodne strokovnjake za tako politiko (prejemkov) in potem vzpostavi novo politiko, ki bi bila sestavni del zaposlovanja domačih in mednarodnih kandidatov, ki bi bili pripravljeni prevzeti vodilne funkcije. Če bi ta cilj dosegli, bi bil to tudi pravi test za to politiko prejemkov. Končno odločitev o tem pa mora sprejeti vlada.

Zdaj ste začasni glavni izvršni direktor DUTB. Se boste prijavili na razpis in učvrstili svoj mandat?

Ne gledam tako daleč naprej, saj imam na mizi bolj nujne naloge in se osredotočam nanje. To pomeni, da delujem kar najhitreje pri različnih spremembah, ki jih želim vpeljati v DUTB s hitrostjo vsaj 200 kilometrov na uro. To je moj cilj – da DUTB spremenim v kooperativno, pregledno, dobro delujočo in še bolj učinkovito inštitucijo. DUTB je že zdaj zelo profesionalna inštitucija z zelo dobrimi zaposlenimi in si zasluži priznanje slovenskih ljudi za način, kako deluje. A po drugi strani moramo tudi mi položiti na mizo svoje dosežke. To je moj takojšnji cilj.

Kakšne so koristi DUTB za slovenske davkoplačevalce: lahko to prikažete s številkami?

Naše polletno poročilo je znano. DUTB je že v veliko primerih povrnila denar davkoplačevalcev, včasih celo več, kot ga je bilo porabljenega. To je bila posledica skupnega profesionalnega dela pri prestrukturiranjih z bankami upnicami, s katerimi smo prišli do dobrih dogovorov. To nam kaže pot, kako moramo delati naprej.

Dobro, poglejmo nekaj konkretnih primerov. Ali tudi vi, kot gospod Nyberg, vonjate korupcijo v razvpitem primeru Sava?

Izjav gospoda Nyberga ne bi komentiral. To je njegovo stališče, sam imam svoje stališče, ne bi pa bi želel komentirati katerega koli procesa, s katerim se ukvarjamo.

Državni sekretar Metod Dragonja je napovedal spremembe v primerih nekaterih podjetij. Bodo kakšne spremembe v primeru Save?

Kot sem dejal, ne morem razpravljati o primerih, še posebej tistih, ki so v teku, ker so potrebni ukrepi in soglasje tudi od drugih upnikov. Če bi o tem javno govoril, bi to škodilo interesom te inštitucije in vsem upnikom.

Ali čutite, ste čutili kakšne politične pritiske v zadnjih šestih mesecih in pol, kar ste v upravnem odboru DUTB?

Jaz osebno ne, vam pa moram povedati, da tukaj govorimo o dveh različnih vlogah. Neizvršne direktorje imenuje vlada, ki je 100-odstotna delničarka DUTB, izvršni direktorji pa so odgovorni za operativno vodenje. Država kot lastnica lahko da smernice neizvršnim direktorjem in tega ne razumem kot vpletanje. To je del dobrega korporativnega upravljanja, lastnik da usmeritve, še posebej strateške, neizvršni direktorji pa morajo v skladu s svojimi dolžnostmi, z osebnim profesionalnim prepričanjem in v skladu s svojimi odgovornostmi proučiti, kako bodo sprejeli naložene ukrepe. Izvršni direktorji pa so dolžni izvajati operacije na najbolj učinkovit način in pri tem upoštevati vse zakone in predpise. Če je kakšno politično vpletanje, je lahko na tej ravni, z zahtevami, da so kje narejene kakšne spremembe. Kot neizvršni direktor pa nisem čutil nobenega takega vpletanja, dva dni, kar sem izvršni direktor, pa tudi ne.

Je napoved sekretarja Dragonje, da bo v nekaterih primerih prišlo do sprememb, za vas politično vpletanje?

Ministrstvo za finance ima nadzorniško vlogo pri naših operacijah. Visoki uradniki ministrstva imajo lahko svoje politično in profesionalno stališče, ki mu moramo mi prisluhniti, vendar pa delujemo v skladu s predpisi, svojimi pravili, profesionalnimi standardi in v skladu s tem, kar mi pojmujemo za najbolj koristno za davkoplačevalce.

Ste že tretji glavni izvršni direktor DUTB v dveh letih. Je vaš stol zelo vroč?

Nimam tega občutka. Sem razvijalec in agent sprememb. Moja naloga zdaj je, da dam nadaljnji pospešek razvoju DUTB. O tem, koliko predhodnikov sem imel in koliko glavnih izvršnih direktorjev bo ta inštitucija še imela, se ne obremenjujem in se v celoti posvečam svojemu delu. Imam svoje naloge in zavezal sem se, da jih bom naredil. Če mi bo dovoljeno, da to storim – in upam, da mi bo –, bo to govorilo samo zase.

Gospod Narat iz Save obtožuje DUTB, da je nekooperativna. Ste res nekooperativni do Save?

Ne bi komentiral posameznih primerov. A pri vsakem prestrukturiranju je več različnih interesov dolžnikov in upnikov. Ti konflikti so neizogibni, vprašanje pa je, ali jih je mogoče rešiti pravno pravilno, ob tem da spoštujemo tudi pravila prestrukturiranja. Konflikti so nekaj normalnega in sta vedno dve strani. Tu ne govorimo o (ne)sodelovanju, temveč o obnašanju obeh strani, ki lahko vodi v tak ali drugačen rezultat.

Javnost in politiko zadnje čase zelo zanimajo plače v DUTB. Kakšna bo vaša plača?

Natančno taka, kot jo določa politika prejemkov vlade.

In to je?

Če se dobro spomnim, je to približno 15.000 evrov bruto. Vlada ima pravico, da določi, ali zahtevnost dela upravičuje dodatno premijo, kot je bilo v primeru prejšnjega predsednika in glavnega izvršnega direktorja.

Upravni odbor je v ponedeljek napovedal, da bosta izvršna direktorja, gospoda Škrubej in Koršič, dobila novi pogodbi. Ste v odboru razpravljali z njima o teh pogodbah?

Da, smo razpravljali, skupaj s pravniki, onadva kot posameznika pa imata pravico, da to podpišeta ali ne. Strinjala sta se, da je treba politiko prejemkov v celoti upoštevati, je pa še nekaj tehničnih vprašanj.

Ali ste že govorili s Kasperjem Ojasoojem in Jannejem Harjunpääjem, preostalima tujcema v DUTB, ki sta napovedala svoj odhod? Kakšna je njuna prihodnost v DUTB?

Seveda sem se pogovarjal, tako kot z vsemi. Gospod Harjunpää je ključna oseba z izjemnimi izkušnjami na področju prestrukturiranja, zato ga potrebujemo predvsem v nekaterih zelo izpostavljenih primerih. Upam, da bo ostal. Kaspar je strokovnjak za ključne metodologije, njegova znanja prav tako potrebujemo.

Kateri primeri so zelo izpostavljeni?

Cimos je najočitnejši primer in je najbolj vroč krompir na našem krožniku. Če se bo ta zgodba končala uspešno, bo to izjemno za Slovenijo, tako z vidika rešitve zelo pomembnega podjetja kot tudi vračila denarja davkoplačevalcem. Ob tem so še drugi primeri.

Kakšna je verjetnost uspeha v primeru Cimosa?

Čas bo pokazal, jaz sem optimist. Vsekakor v ta primer vlagamo vsa naša prizadevanja.

Kako poteka prodajni postopek Cimosa?

Kot rečeno, o konkretnih primerih ne morem govoriti. Lahko pa rečem, da je bil postopek dobro načrtovan. V vsakem prodajnem postopku so ovire, ki jih je treba preskočiti, in tudi ta primer ni izjema.

Kako boste sodelovali s SDH?

Ena od prednostnih nalog bo izboljšanje odnosov z državnimi ustanovami, prav gotovo je potrebnega več sodelovanja na različnih primerih s SDH. Obe organizaciji morata opravljati svoje naloge v okviru zakonodaje in slediti njihovim internim standardom in ciljem.

Zakaj pravite, da je potrebnega več sodelovanja? Doslej ga je bilo torej premalo?

Vedno je prostor za izboljšave in teh si želim.

V slovenskih bankah je še vedno za štiri milijarde evrov slabih terjatev in naš bančni sistem je s tem eden najbolj obremenjenih v Evropi. Kako to rešiti? Z novim prenosom slabih terjatev na DUTB?

Mislim, da ta rešitev ne bi bila dobra. Morda bi to storili le v posameznih primerih, da bi konsolidirali položaj dolžnikov in okrepili obseg naših prestrukturiranj. Rešitve bi morali iskati brez dodatnega obremenjevanja javnega sektorja in tu je nekaj možnih rešitev.

Ste lahko konkretni?

So pogovori o posebni namenski inštituciji, ki bi se usmerila na manjša in srednja podjetja. V mislih imamo poseben proces prenosa, s katerim bi konsolidirali terjatve – upravljala pa bi ga profesionalna inštitucija. S tem bi olajšali breme bankam, te pa bi se nato lahko usmerile na svoj osnovni posel – financiranje slovenskega gospodarstva.

Lahko poveste, kako daleč ste s tem projektom kot predsednik uprave Probanke, ki vodi ta projekt?

Bil sem predsednik uprave Probanke, a sem v ponedeljek zjutraj odstopil, ker je bilo to nekompatibilno z mojim delom tukaj. A imate prav, Probanka je bila in je v središču sistemske rešitve za to, saj ima v Sloveniji edinstvene kapacitete in izkušnje. Probanka je od lani zagotavljala storitve DUTB in je edina, ki ima izkušnje, kako prenesti in konsolidirati v en sistem več portfeljev različnih inštitucij. Probanka in Factor banka imata tudi izkušnje, kako se ukvarjati s slabimi posojili, ki bi jih lahko uporabili tudi v prihodnje v korist slovenskih bank in problematičnih podjetij.

Zakaj ste izbrali DUTB namesto Probanke?

Na Probanko in tam zaposlene sem zelo navezan, tudi čustveno. V tem pogledu je bila odločitev težka. V Probanki smo veliko naredili, in to precej hitreje od sprva načrtovanega. Razmere na DUTB pa zahtevajo takojšnje ukrepanje, kar je izziv.

V državnem zboru so bile obtožbe, da sedite na dveh stolčkih. Se zdaj počutite bolj svobodnega?

Obstajal je potencialni konflikt interesov, vendar sem vedno sedel le na enem stolu, včasih na tem, včasih na drugem. V vseh primerih, ki so se dotikali Probanke, sem se v DUTB izločil in kot član upravnega odbora nisem glasoval. Ne bi rekel, da je moj položaj zdaj enostavnejši, ampak nasprotno. Imamo veliko nalog, ki jih je treba opraviti v kratkem času. Vendar uživam v takšnih izzivih.

Ali je Banka Slovenije že izbrala novega predsednika uprave Probanke?

Da, Iga Grudna. Ne dvomim, da bo odlično opravljal svoje nove naloge.

Novela zakona o slabi banki, ki je v parlamentarni proceduri, omogoča pripojitev Factor banke in Probanke, bank v nadzorovani likvidaciji k DUTB. Slišati je bilo, da Torbjörn Månsson nad to idejo ni bil navdušen. Kako jo ocenjujete vi?

Združitev družb, ki se ukvarjajo s slabimi posojili in so vse v državni lasti, je logična tako z vidika posameznih družb kot tudi celotne države. Slediti je treba interesu slovenskega gospodarstva in družbe – in ne interesov posameznih organizacij –, saj bi taka združitev lahko povečala učinkovitost. Gre za tri družbe v državni lasti; če so moči združene na pravi način, so močnejše kot vsaka posebej. Če bo do združitve prišlo, jo je treba narediti hitro.

Novela zakona prinaša tudi nova orodja za prestrukturiranje podjetij. Kaj menite o noveli?

Zadnji osnutek, ki sem ga videl, je bil pomemben korak naprej, ki DUTB omogoča učinkovitejše in hitrejše prestrukturiranje, predvsem glede na okorne in dolgotrajne pravne postopke. V tem pogledu je ta novela dobrodošla. Poudariti pa moram, da zagovarjam uravnoteženost, in novela zakona je zelo uravnotežena. Po eni strani zagotavlja večjo operativno učinkovitost DUTB, na drugi strani pa krepi nadzor nad to družbo. Tega ne vidim kot politično vmešavanje. Kar predlaga zakon, je dobro upravljanje z gospodarskimi družbami.

Vlada pa še vedno imenuje člane upravnega odbora.

Vlada je marca imenovala tri nove neizvršne direktorje. Lahko zagotovim, da nismo politični nameščenci. To zase zagotovo trdim. Močno upam, da bo nov neizvršni direktor ali direktorja – vprašanje je, ali bo eden ali bosta dva – nepolitičen. Upravni odbor je vladi predlagal imenovanje strokovnjaka z mednarodnimi izkušnjami pri prestrukturiranju podjetij. To je najoptimalnejši profil člana upravnega odbora.

Kakšno bo zanimanje tujih strokovnjakov za prihod v DUTB, glede na izkušnje gospodov iz Švedske?

V to vprašanje ne bi mešal izkušenj gospodov s Švedske. Osredotočamo se na prihodnost, ki jo najbolje napovemo s sedanjo prakso. Kot glavni izvršni direktor imam nično toleranco do političnega vmešavanja. Če bomo dokazali, da lahko delujemo strokovno, brez političnega vmešavanja, bomo v DUTB lahko privabili tujce. Za te so verjetno pomembni trije kriteriji, ko se odločajo za takšno službo. Prvič; priložnost, da nekaj naredijo, DUTB mora opraviti prestrukturiranje podjetij. Drugič; ne sme biti političnega vmešavanja. Tretjič; pomembna je politika prejemkov, ki pa trenutno ni privlačna za tujce.

Kaj je vas pritegnilo v Slovenijo?

Predvsem dve stvari. Kljub mnogim izkušnjam še nikoli nisem imel takega dela, da vodim banko v takšnih posebnih razmerah. To me je profesionalno pritegnilo. Poleg tega sem Slovenijo vedno videl kot privlačno državo, v kateri bi lahko živel. To se je tudi potrdilo.

Ste optimist glede prihodnosti DUTB?

Prav gotovo, zakaj bi sicer bil na tem mestu.

Kako vidite slovensko gospodarstvo?

Gospodarstvo raste, kar je dobro. Zgodile so se nekatere pomembne spremembe, na katere je vplivalo tudi prestrukturiranje podjetij v zadnjih dveh letih, če gledamo DUTB, predvsem lani. DUTB je v 70 odstotkih primerov že podpisala dogovore o prestrukturiranju, kar je ogromen korak naprej. Enako velja za poslovne banke, s katerimi smo skupaj v tem procesu. Tudi v podjetjih so imeli veliko glavobolov, ko so od različnih kreditodajalcev prihajali različni signali. Zdaj smo upniki usklajeni, veliko primerov pa vodi DUTB. Dokapitalizacija in delno očiščenje slovenskega bančnega sektorja tlakujeta pot za prihodnost in sta se že odrazila v makroekonomskih kazalnikih, kot so padec zahtevanih donosnosti na državne obveznice, javnofinančni primanjkljaj, rast izvoza. To je posledica tudi izboljšane strukture slovenskega gospodarstva, saj se krepi podjetništvo skupaj z na znanju temelječo industrijo in storitvami z visoko dodano vrednostjo. To je prava pot. Po drugi strani pa je negativno, da je Slovenija še daleč od dolgoročnega trenda rasti. Izgubila je celo desetletje.

Tako je. Banka Slovenije je predstavila, da bo slovenski BDP šele leta 2017 na predkrizni ravni iz leta 2008.

To pomeni, da Slovenija ni izgubila le desetletja, ampak še več. V desetletju se bo le vrnila na predkrizno raven, da bi dosegla dolgoročni trend, pa potrebuje strukturne spremembe. Slovenija si ne more privoščiti, da bi znova imela podkapitalizirana in prezadolžena podjetja. Slovenska podjetja se morajo tako finančno okrepiti kot tudi poslovno prestrukturirati in postati bolj učinkovita. Brez tega vrnitev na pot dolgoročne rasti ne bo mogoča. Povečanje kreditiranja, ki je tako zaželeno, bi bilo zelo nevarno, saj bi podkapitalizirana podjetja spet postala prezadolžena. Sloveniji pa bi se ponovile že znane težave. Naše naloga je zagotavljati vso potrebno podporo tem procesom prestrukturiranja v korporativnem sektorju v težavah.