Tiskane izdaje
Na beneškem filmskem festivalu je predstavila filma Jackie in Planetarium – in nad prvim so bili tako kritiki kot občinstvo navdušeni. Seveda bodo v sezoni nagrad padale nominacije in pobirala se bodo priznanja.
Kot pravi, se je ljudje še vedno bolj spominjajo po Matildi iz Leona kot pa po vlogi plesalke iz Črnega laboda, za katero je dobila oskarja.
V ameriški družbi bi bila Natalie Portman avtsajderka, v Hollywoodu pa sploh, tudi če se ne bi rodila v Jeruzalemu. Pravi, da identiteto človeka oblikuje predvsem družinska mitologija, zgodbe o usodah družinskih članov, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Nisva govorili o jalovi prihodnosti izraelske države niti o Palestincih. Hipoma sva se dotaknili ameriških predsedniških volitev, v katerih je na strani demokratov precej dejavna.
Intenzivno podpira človekoljubno organizacijo Finca, ki se ukvarja s spodbujanjem mikrokreditov za samozaposlitev žensk v državah v razvoju, s katero sodeluje že dlje časa. V zadnjih mesecih se predvsem veseli tega, da se je z družino iz Francije, kjer je bil njen mož zadnja leta umetniški vodja baleta pariške opere, preselila nazaj na ameriško zahodno obalo.
Iz psihologije je diplomirala na Harvardu. Stara je petintrideset let in njena igralska filmografija šteje nekaj več kot 50 naslovov filmov, producentska skoraj deset, režijska enega.
V živo je enako krhka kot na filmu, a strahovito žilava v mislih, pametna. Vsak približno radoveden novinar bi se z njo – mimo filmov in vsega, kar jih obdaja – o stanju stvari v svetu pogovarjal ure.
Intervju z njo je objavljen v današnji Sobotni prilogi, dostopen pa vam bo tudi na spletni strani, v Delovi aplikaciji za tablice in mobilne telefone (appStore, google play) in na Kindlu.
