Pomisleki: Kako Iza Login manifestira feminizem

Težko je zajeti vse leto z eno besedo. Dogodki, ki se zgodijo v enem letu, so številni, toda le nekateri ga zaznamujejo, besede pa te dogodke opišejo in tako tudi same zaznamujejo leto. Jezikoslovci pri raznih ustanovah in slovarjih v številnih državah že tradicionalno izbirajo besede ali besedne zveze, ki so najbolj zaznamovale iztekajoče se leto, zadnji dve leti smo se tej zabavni in pomenljivi igri pridružili tudi Slovenci.

Najodmevnejše so zaradi razprostranjenega poznavanja jezika angleške besede – te se neredko uveljavijo tudi v drugih jezikovnih okoljih –, lani pa je svet precedenčno osvojila nordijska beseda hygge, kar se ne bi zgodilo, če ne bi zaradi svojega self-help pomena preplavila anglosaškega prostora, ki se je ni trudil prevesti.

Pri najbolj uporabljanem spletnem slovarju Merriam-Webster, ki ima veliko težo tudi zato, ker je povezan z Encyclopaedio Britannico, so za besedo leta 2017 izbrali feminizem, ker se je iskanje njenega pomena povečalo za 70 odstotkov glede na leto prej. Poleg povečanega iskanja se je beseda feminizem tudi veliko pojavljala v besedilih, kar sta odločilna kriterija pri izbiri, nezanemarljivo pa ni tudi to, da je bila beseda feminizem že zadnjih nekaj let med prvo deseterico na seznamu slovarja Merriam-Webster.

Povečane pozornosti je bila deležna že januarja 2017, ko je bil v Washingtonu dan po inavguraciji predsednika Trumpa ženski protestni pohod, podobne demonstracije so bile tudi v drugih državah. Skozi leto so se vrstili še drugi dogodki, ki so krepili zanimanje za feminizem. Koren besede izhaja iz latinščine, slovar pa jo definira kot »teorijo politične, ekonomske in socialne enakosti spolov« ter »organizirane aktivnosti v imenu ženskih pravic in interesov«.

Da je zmagala beseda feminizem, je sijajno, po svoje pa tudi žalostno. Žalostno je to, da je feminizem šele leta 2017 prišel v središče globalnega zanimanja in da ga je obudil Donald Trump, in to ne zato, ker bi spoštoval ženske in zagovarjal njihovo enakost, ampak ker jih omalovažuje. Žalosti tudi to, da na zanimanje za družbene probleme očitno vpliva ameriški šovbiznis, kjer je bil pred tremi meseci sprožen val obtožb o spolnem nadlegovanju, ki se je razširil v druge države in sfere ter pripeljal do gibanja #MeToo, ko so številne neznane in znane ter vplivne ženske spregovorile o seksualnem nasilju, zaradi česar jih je revija Time razglasila za osebo leta.

Bolj kot to, da je feminizem beseda leta, je seveda pomembno, kaj se bo z njim dogajalo naslednje leto in še naslednje ... Toda če bo letošnja izbira vplivala vsaj na to, da bo beseda izgubila slabšalni prizvok pri nekaterih ljudeh, je bilo vredno, da so jo jezikoslovci izbrali v ostri konkurenci drugih besed.

Beseda feminizem je bila med najbolj iskanimi tudi v Oxfordovem slovarju, nasploh pa so bile v vseh slovarjih najbolj iskane besede v povezavi s političnimi in družbenimi vprašanji, kot so imigracije, rasizem, seksizem in terorizem. Podobno je bilo tudi lani, z izjemo besede hygge, ki so jo na prvo mesto postavili pri Collinsovem slovarju, pri vrhu pa je bila tudi na Oxfordovem seznamu.

Knjige in članki z naslovi, kot je Hygge, srečno življenje na danski način, so preplavili vse trge, tudi slovenskega, bralcem pa kakor vsa branja za samopomoč govorijo, kako postati srečni. Zaradi internacionalizacije nekakšnega danskega sloga življenja je svet zajela epidemija prižiganja sveč po domovih, tematskih kuharic, čeprav Danci vse prej kot slovijo po kulinariki, vodičev za življenjski slog itd., ki je tam med drugim pogojen z malo naravne svetlobe in mrazom. Beseda hygge skupaj z življenjskim slogom ni prestala testa časa in je po enem letu ostala tam, od koder je prišla, na hladnem evropskem severu.

Danci veljajo za najsrečnejši narod. Sreča je subjektiven občutek, a na to občutje v veliki meri vplivajo objektivne stvari, kot so ekonomski standard, socialna pravičnost, demokratičnost, spoštovanje delavcev in delavske zakonodaje, prosti čas, varnost, enakost, tudi spolna ... Vse to Danci imajo in pomembno vpliva na njihovo srečo, ne pa prižgane sveče v domovih ter posedanje na kavču v toplih nogavicah, kakor svetuje literatura o hyggeju. Zato tako imenovanega danskega recepta za srečo ni mogoče uvoziti.

Hygge se bo v drugih okoljih uveljavil šele takrat, ko bodo izpolnjeni drugi pogoji, ko tudi feminizem ne bo več malone psovka, ko bodo ženske enakopravne. Ženske danes tvorijo tretjino delovne sile v svetu in za to prejemajo samo 10 odstotkov skupnih svetovnih prihodkov in imajo v lasti odstotek svetovnega imetja. Kaj pomeni biti ženska v 21. stoletju, je odvisno od tega, kje se je rodila in kje živi. Na Zahodu so ženske v drugi polovici 20. stoletja dosegle večji napredek kot v preteklih nekaj tisoč letih. Do takrat mnoge Evropejke niso mogle delati, se vpisati na fakulteto, odpreti računa v banki, dobiti potnega lista in vozniškega dovoljenja brez moževe privolitve. Danes imajo moški še vedno vodilno vlogo v politiki, poslovanju in industriji. Ženske so slabše plačane od moških, bolje od njih so plačane le v manekenstvu in prostituciji.

Zato je tako pomembno, da je zmagala beseda feminizem, da so pri reviji Time, kjer zbirajo osebo leta že od 1927., za leto 2017 izbrali pogumne ženske, ki so z imenom in priimkom opozorile na spolno nasilje in neenakost. In zato je tudi pomembna odločitev Ane Muzičuk, 27-letne ukrajinske šahistke, ki je deset let nastopala za Slovenijo, od leta 2014 pa spet za Ukrajino, dvakratne svetovne prvakinje v hitropoteznem in pospešenem šahu, da je zavrnila nastop na svetovnem prvenstvu v Saudski Arabiji, ki se je končalo pred dnevi. Nastopu in s tem morda tudi vnovičnima naslovoma svetovne prvakinje ter nekaj sto tisoč evrov vredni nagradi se je odpovedala, ker noče nositi burke niti rute in se noče počutiti kot drugorazredno bitje, je dejala. Pri tem ni nepomembno, da Ana Muzičuk ni bogatašinja, da šahisti še zdaleč ne zaslužijo toliko kot mnogi športniki, v Saudski Arabiji pa je bil rekordni nagradni sklad. V Riad ni šla, ker je hotela opozoriti na tamkajšnjo diskriminacijo žensk in nedemokratičnost režima. Na očitek, zakaj je februarja lani nastopila na turnirju v Teheranu z ruto na glavi, je odgovorila, da se je zaradi tega slabo počutila, zato tega noče ponoviti, in da je spolna enakopravnost v Iranu vendarle večja kot v Saudski Arabiji.

Šahistkin glas ni tako odmeven kot glas filmskih zvezdnic, a dragocen je vsak. Zakaj potemtakem ni slišati glasu znanih Slovenk? Zakaj na primer Iza Login, znana kot najbogatejša Slovenka – bogastvo, kakor vemo, prinaša moč in vpliv –, nič ne naredi v prid slovenski družbi, ki jo je izšolala in ji dala temelje za njeno bogastvo? Četudi zanemarimo, da bi veliko storila že s plačevanjem davkov Sloveniji, pred katerimi je, kar je nepredstavljivo za Dance, pobegnila na Ciper, je nezaslišano tisto, kar v intervjujih, krepko zaračunanih predavanjih in delavnicah govori občinstvu. Žal med odjemalci njenega kvašenja prevladujejo ženske, njihova lahkovernost pa Loginove ne odvezuje odgovornosti za povedano.

Že odpoved svojemu rojstnemu imenu ali priimku ali obojemu naj bi tlakovala pot k sreči, ki pa se nam po njenem sploh ne more izmuzniti, če se zavemo, da je vse odvisno zgolj od nas samih oziroma če manifestiramo, kakor načinu za dosego sreče in uspeha pravi Loginova. Odkar sta z možem Samom govorečega mačka Toma prodala za milijardo dolarjev, je njena manifestacija zakrožila po slovenskem javnem prostoru in zaslužila bi si postati slovenska beseda leta. Vsak lahko manifestira, pravi Loginova, edini pogoj je, da posameznik prevzame polno odgovornost za svoje življenje. Spotoma pa nam pri doseganju naše uspešnosti pomaga, če si zamislimo roza sprej, z njim, še vedno namišljeno, popršimo osebo ali stvar, in že delujeta v naš prid. Otroci popršijo učiteljico in dobijo dobro oceno, lahko popršite partnerja in bo ljubeč, sodelavca in bo kooperativen ... V namišljenem roza aerosolu je ena sama brezpogojna, razorožujoča ljubezen. Tako. Popršite in vse gre kot po maslu, če pa še zmanifestirate, imate vse, kar si želite – srečo v zasebnem življenju, zdravje, poklicni uspeh ... Kako zmanifestirati? Ni težko. Nekaj si je treba zaželeti, npr. ferrarija, milijon evrov ... in si to predstavljati. Pa gre. Vse se da naročiti, celo vreme. Tudi revež, če ima pravo energijo, lahko živi enako dobro kot bogataš, pravi Loginova.

»Vse, kar imamo v življenju, dobro ali slabo, smo si zmanifestirali sami,« pravi Iza Login, ali po domače, vsak je sam svoje sreče kovač.

Tudi zaradi tribunov, ki širijo praznoverje in neoliberalni individualizem, kar počne Iza Login, je depresija v galopu. Ljudje so vse bolj depresivni, ker poslušajo, da je vsak sam odgovoren za svojo (ne)blaginjo in (ne)srečo. Danci niso srečni zaradi sveč in kristalov v svojih domovih, ampak zato, ker so si politično izbojevali svoj srečni vsakdan. In Iza Login ni obogatela z manifestacijo, kar kot vedeževalka prodaja svojim odjemalcem.

Širjenje praznoverja bi bilo treba sodno preganjati, ne pa tistih medijev, ki želijo o zakoncih Login govoriti drugače, kot sama želita. Naše sodstvo raje preganja medije, kar dokazuje, da je Loginoma denar prinesel moč, ki pa jo uveljavljata na škodljiv način za družbo in posameznega človeka.