Kamen v mozaiku boja proti ziki

Portret Tatjane Avšič Županc, zadnjepodpisane avtorice članka, ki razkriva povezavo med virusom zika in mikrocefalijo.

Objavljeno
12. februar 2016 14.14
Ali Žerdin
Ali Žerdin
Jernej Mlakar, Miša Korva, Nataša Tul Mandić, Mara Popović, Mateja Poljšak Prijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Tina Vesnaver Vipotnik, Vesna Fabjan Vodušek, Alenka Vizjak, Jože Pižem, Miroslav Petrovec, Tatjana Avšič Županc. To je ekipa, podpisana pod članek, ki razkriva povezavo med virusom zika in mikrocefalijo. Dr. Tatjana Avšič Županc, redna članica SAZU ter vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija WHO, je zadnjepodpisana avtorica članka, ki je bil objavljen v reviji New England Journal of Medicine, najbolj prestižni in najstarejši svetovni medicinski reviji. Zbrani dokazi o povezavi med virusom zika in mikrocefalijo so se zdeli uredništvu revije, ki izhaja od leta 1812, tako prepričljivi, da so odkritju znanstvenikov z ljubljanske medicinske fakultete in ljubljanskega UKC posvetili celo uvodnik, kar daje članku posebno težo. Ko je dr. Tatjana Avšič Županc s kolegicami v četrtek opoldne predstavljala izsledke analize, so jo – kar je na tiskovnih konferencah neobičajno – večkrat prekinili spontani aplavzi. Da poudarka ne bi preslišali, je ponovila večkrat: gre za delo ekipe. Gre za timsko delo. V članku je Tatjana Avšič Županc, sicer vodja raziskovalne skupine, navedena kot kontaktna oseba. In v noči s srede na četrtek je njenemu poštnemu nabiralniku pripadla ta čast, da so se ji oglašali znani in neznani kolegi z vsega sveta. Trinajst ur zatem, ko je bil članek objavljen na svetovnem spletu, je ganjeno pripovedovala, da ji kolegi niso zgolj čestitali. Zdravniki in virologi – predvsem iz Brazilije – so se ji tudi zahvaljevali.

Za kako pomembno odkritje gre, lahko ilustriramo z najstrožjim protokolom, povezanim z objavo. Potem ko so anonimni recenzenti odločili, da je članek primeren za objavo, so se morali slovenski raziskovalci zavezati k popolnemu molku. Uredniški odbor revije New England Journal of Medicine je sklenil, da bo članek, ki bo sicer natisnjen v aprilski papirnati verziji revije, na spletni strani nejm.org objavljen 10. februarja ob 23.00 po srednjeevropskem času. Pred tem so bili o vsebini članka obveščeni le zaupanja vredni novinarji največjih svetovnih medijev, ki pa so morali spoštovati embargo o uri objave informacije. V sredo nekaj minut po 23. uri po našem času so svetovni mediji sinhronizirano objavili ključne informacije o pomembnem slovenskem dosežku. Nikomur od skrbno izbranih novinarjev ni padlo na kraj pameti, da bi kršil strogi embargo. O odkritju je morala molčati tudi vodja ekipe Tatjana Avšič Županc.

Še na nekaj detajlov pri objavi velja opozoriti. Tudi znanstvene revije so – če nam je to všeč ali ne – podrejene pravilom, ki veljajo v poslovnem svetu. Naročniki morajo dostop do revije drago plačati. Revija New England Journal of Medicine pa se je odločila, da bodo članski o virusu zika zaradi imperativa širjenja znanstvenih spoznanj o nevarni epidemiji brezplačni. Gre torej za tako pomembno tematiko, da se je revija pripravljena odreči celo zaslužku. Tudi celoten članek Zika Virus Associated with Microcephaly je dostopen brezplačno.

In drugi detajl: v akademskem svetu se prepogosto dogaja, da so na prvem mestu pod člankom podpisani koordinatorji projektov, ne pa znanstveniki, ki so pod mikroskopom ali kakšnim drugim pripomočkom dejansko uzrli nekaj pomembnega. Pod člankom slovenske ekipe pa je kot prvi avtor podpisan specializant patologije Jernej Mlakar, ki je pregledoval vzorce tkiv. Vodja raziskovalne skupine Tatjana Avšič Županc pa je svoj podpis postavila na zadnje mesto med sodelujočimi.

Leta 1957 rojena biologinja, ki je leta 1988 na medicinski fakulteti magistrirala pri mikrobiologu dr. Mihi Likarju, leta 1991 pa je s področja virologije na isti fakulteti doktorirala, je ob raziskavi povezav med virusom zika in mikrocefalijo sestavila dobro delujočo ekipo znanstvenic in znanstvenikov ljubljanske medicinske fakultete in UKC, ki prihajajo z ginekološke klinike, inštituta za patologijo, inštituta za mikrobiologijo, kliničnega inštituta za radiologijo ... Kar ni nujno nekaj enostavnega. Če v prestižne bitke morda niso vpleteni sodelujoči znanstveniki, pa je prestiž praviloma še kako pomemben za različne institucije, iz katerih prihajajo. Ekipa, ki je raziskovala nevarni virus, se je tej nevarnosti izognila.

Dr. Tatjana Avšič Županc se je sodelovanja učila tudi na številnih tujih institucijah. V drugi polovici osemdesetih let je bila na usposabljanju na antwerpenskem inštitutu za tropsko medicino, potem je raziskovala na lyonski medicinski fakulteti, v prvi polovici devetdesetih let pa je leto dni preživela na postdoktorskem študiju v ZDA, kjer je raziskovala v virusnem laboratoriju inštituta ameriške vojske, od tam pa jo je pot vodila v ameriški Baltimore, kjer je na medicinski fakulteti raziskovala na oddelku za mikrobiologijo in imunologijo.

Odraščala je v Brežicah in tam leta 1976 maturirala, na oddelku za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete pa je diplomirala leta 1982. Dr. Tatjana Avšič Županc je v zadnjih 25 letih kot avtorica in soavtorica objavila več sto znanstvenih članov; po letu 1991 je pol ducata člankov objavila tudi v reviji The Lancet, ki v znanstvenih krogih velja za drugo najuglednejšo medicinsko revijo, takoj za revijo New England Journal of Medicine. Zadnja objava v reviji The Lancet nosi letnico 2015 in govori o eboli, pri pisanju članka pa je sodelovala pisana mednarodna ekipa. Nekaj tednov pred zadnjo objavo v reviji The Lancet je postala redna članica SAZU v razredu za naravoslovne vede, izredna članica SAZU pa je postala leta 2007.

Kot pedagoginja deluje na ljubljanski medicinski fakulteti, biotehniški fakulteti ter fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Da je ekipa, ki jo je vodila, na pragu pomembnega odkritja, je postalo jasno okrog božičnih praznikov, ko so najrazličnejše analize – tako klasične kot najbolj sodobne, molekularne – vedno bolj neizpodbitno potrjevale povezavo med virusom zika in mikrocefalijo. Raziskavi so sledili pisanje članka, ki obsega 2500 besed, neizprosni recenzentski postopki in objava. Ob tem ne kaže spregledati naglice, kajti od božičnih praznikov do objave članka je minilo le 45 dni. Res pa je, da je 1. februarja letos Svetovna zdravstvena organizacija razglasila, da virus zika predstavlja globalno grožnjo. S tem, ko je ljubljanska ekipa zbrala dokaze o povezavi med virusom in mikrocefalijo, je ocena Svetovne zdravstvene organizacije le še bolj utemeljena.

Z odkritjem ekipe dr. Tatjane Avšič Županc svet sicer ni postal boljši. Ga pa bolje razumemo.