Kastracija in sanacija

Nad vhodom v stavbo Banke Slovenije stojijo štirje kipi. Pravijo jim atlanti. Atlanti s svojimi močnimi rameni podpirajo balkon nad vhodom. Zdi se, da na atlantih sloni cela zgradba. Za stavbo, v kateri je od leta 1922 naprej poslovala Ljubljanska kreditna banka, je, kot navaja Bogo Zupančič v knjigi Usode ljubljanskih stavb in ljudi, kipe izdelal kipar Franc Berneker. Domislica, da balkon nad vhodom v stavbo podpirata dva para kipov krepkih moških, se je uveljavila v klasični evropski arhitekturi, korenine domislice pa segajo v starogrško mitologijo. Atlanti so v resnici za potrebe gradbenikov predelane podobe starogrškega božanskega Atlasa, člana družine titanov. Atlas je bil eden od udeležencev vojne med titani in bogovi z Olimpa. Olimpijski bogovi sicer niso bili kak vzor kreposti. Vendar so imeli titani še več slabosti. Kronos, poveljnik titanov, je denimo po navodilu matere s srpom kastriral lastnega očeta. Olimpijska dvanajsterica je v vojni proti titanom zmagala, Atlas pa je bil po porazu kaznovan. Zevs, vodilni bog zmagovite dvanajsterice, je Atlasu za kazen na ramena naložil cel nebesni svod. Stati je moral na skrajnem zahodnem delu sveta in podpirati nebo.

Obstaja še ena interpretacija oziroma epizoda. Atlas naj bi breme nebesnega svoda v nekem trenutku preložil na Herakleja, nezakonskega Zevsovega sina, ker ga je ta prosil, ali lahko zanj nabere zlata jabolka. Zlata jabolka pa je moral Heraklej nabrati, če je želel zavladati svetu. Ko se je Atlas vrnil z zlatimi jabolki, je Herakleju sporočil, da ne namerava več opravljati naporne naloge prenašanja neba, saj mu svoboda bolj ustreza. Heraklej se je s tem strinjal, a je Atlasa prosil za drobno uslugo. Herakleja je namreč menda motil kamenček v sandalu. Zato je prosil Atlasa, naj še za nekaj trenutkov prevzame orjaško breme. Atlas se je s tem strinjal. Na široka ramena si je ponovno naložil cel nebesni svod, Heraklej pa je zbežal in Atlasa pustil z neizmernim bremenom na ramenih.

Kaj se je leta 2013 dogajalo v Banki Slovenije, instituciji, katere vhod krasijo Atlasovi kipi, in slovenski vladi? Si je država milijardno breme sanacije bank naložila zato, ker so titani, druga generacija božanskih bitij, za katere se je boril tudi Atlas, izgubili vojno proti olimpijskim bogovom, bolj moderni generaciji božanstev? Je orjaško breme na ramena državljank in državljanov padlo zato, ker je Slovenija enostavno izgubila bitko z bolj modernimi, bolj odprtimi, bolj konkurenčnimi, bolje organiziranimi in bolj tekmovalnimi ekonomijami in si je zato po porazu morala naložiti še breme bančne sanacije?

Ali pa morda breme bančne sanacije danes nosi zaradi neumnosti? Je želela država ambicioznemu Herakleju narediti uslugo in je šla zanj nabirat zlata jabolka, potem pa je Heraklej, ko smo se teže neba že znebili, nabrali zlata jabolka in bi lahko svobodno odkorakali, celotno breme zvijačno spet preložil na šibka ramena slovenskih davkoplačevalcev? Se je to res zgodilo zgolj zato, ker se je topoumni Atlas strinjal, da še za trenutek poprime za celo nebo, ker je Heraklej trdil, da ga žuli kamenček v sandalu?

Guverner Boštjan Jazbec trdi – če si pri interpretaciji njegovih stališč privoščimo nekaj pesniške svobode –, da je breme bančne sanacije na naša ramena padlo zato, ker smo izgubljali proti bolj modernim olimpijcem. Zaradi ekonomskih porazov se je povečevala luknja v finančnem sistemu, zato so nam zmagoviti olimpijci prek zapletene metodologije naložili breme bančne sanacije. Če ne bi prevzeli bremena bančne sanacije, bi bilo še slabše. V stari Grčiji so poraženi titani končali v tartaru, kraju večnega trpljenja, v moderni Grčiji poražencem vlada trojka. Zaradi starih napak so torej leta 2013 obstajale le slabe in še slabše možnosti. Kastracija podrejenih obveznic in prevzem bremena sanacije bank je bila najmanj slaba izbira.

Obstaja tudi interpretacija, da nam v resnici ni šlo tako slabo. Bolj natančno: ni bilo potrebe, da bi nam mednarodne finančne oblasti naložile tako velikansko breme. Bremena bi se lahko tudi znebili in svobodno odkorakali. Morda smo breme prevzeli zaradi neumnosti, naivnosti, neznanja, morda zaradi prevarantske metodologije, morda zato, ker je nekdo v zameno za obljubo dobro plačane službe kolaboriral z olimpijci in pri tem prirejal finančna poročila ter izpolnjeval navodila z evropskega finančnega Olimpa.

Če želimo vedeti, kaj se je dogajalo ob koncu leta 2013, je dobro razumeti širši kontekst. Mitu, ki se je končal tako, da je Atlas na svoja ramena dobil ogromno breme, pravijo spopad titanov. Kastracija podrejenih obveznic in nalaganje bremena bančne sanacije je posledica zgodb, ki segajo daleč v preteklost. V mitu o spopadu titanov, igri moči, pohlepa in nasilja, ni bilo dobrih in slabih. Hkrati pa so imele tudi najbolj brutalne odločitve globlje razloge in razlage.

Titan Kronos, denimo, je očeta Urana kastriral, ker je ta lastne otroke zaprl v tartar.