Kje se napaja begunski problem

V torek je urad ZN za usklajevanje humanitarne pomoči v Ženevi sporočil, da so afganistanski Kunduz zapustile vse tuje človekoljubne organizacije. Med ameriškim letalskim napadom na bolnišnico, v kateri so neodvisno delali Zdravniki brez meja, je umrlo 22 ljudi, dvanajst zdravnikov ali drugih medicinskih delavcev in deset bolnikov, od tega trije otroci. Bolnišnica, ki je ni več, je bila edina takšna ustanova na vsem severovzhodu Afganistana. Oskrbovala je 300.000 ljudi. Samo v zadnjih dneh pred napadom je obravnavala 400 pacientov – zdravniki so povedali, da vse, ne glede na to, od kod prihajajo –, na dan zračnega napada je bilo tam z osebjem vred kar 200 ljudi. Ljudje, ki so ostali v mestu, zdaj nimajo več primerne zdravniške oskrbe. Ameriški odgovor na nastalo stanje je bilo opravičilo predsednika ZDA Baracka Obame. Bo to dovolj? Bo to vse?

Na afganistanskih prelazih

Nenavadni in katastrofalni incident v Kunduzu se je zgodil v širšem kontekstu obnovljene taktike Zahoda, Evrope (Nata) in Rusije, da bi zatrli divjanje terorističnih skupin, Isisa in talibov. V sredo je po navedbah agencij tiskovni predstavnik Pentagona Jeff Davis dejal, da sta se morali dve ameriški letali v zadnjih dveh dneh usmeriti stran od cilja in blizu mesta Raka v Siriji nista izvedli napadov na položaje Isisa, ker sta nedaleč od tam zaznali rusko letalo. Sledili sta navodilom o izogibanju incidentom.

Zgodovina vojaških nesoglasij med Rusijo (ZSSR) in ZDA se ponavlja na skupnem imenovalcu islama, na slednjega se namreč sklicujejo militantne islamske skupine (talibi, Isis ...), ki so mestoma tudi med seboj sovražne, družita pa jih kulturni in politični fundamentalizem ter iracionalno sovraštvo do potrošniškega Zahoda. Toda to, kar se danes dogaja v Siriji, v mislih pa imamo milijone beguncev, Isis, ki gradi islamski kalifat, ZDA, ki intervenirajo proti Asadu in Isisu, in Ruse, ki iščejo svoje interese pod vladavino Bašarja al Asada, ima svojo razlago ali predzgodovino v Afganistanu, ki je zaradi Al Kaide srd Zahoda doživel po terorizmu v New Yorku 11. septembra 2001. Sledimo zgodovinarju in klasičnemu filologu Lucianu Canfori, ki se je s t. i. svobodo Afganistana poukvarjal v perspektivi svetovne politične geostrategije in njene zgodovine.

Afganistan je bil pred stoletjem in pol prostor t. i. velike igre med Rusijo, Kitajsko in Anglijo. Bil je čas, ko so močne tuje sile odkrito priznavale, da je v igri obvladovanje afganistanskih prelazov, ključnih za obvladovanje Azije. Tako je razmišljala carska Rusija, Anglija kot kolonialna velesila pa prav tako za dostop do Indije, dragulja v britanski kroni, do leta 1948 združene s Pakistanom. Indijsko-pakistanska meja je bila dolga in pomembna, za gorami Tadžikistana je bila Kitajska kot država v večnem sporu z Indijo za nadzor nad temi območji. Imperialistična nadutost se je podaljšala tudi v 20. stoletje.

Revolucija, izvozni artikel

Problem Afganistana, tako nekoč kot sedaj, pravi Canfora, je vedno bilo protislovje med mračnjaško in tradicionalistično plemensko ureditvijo na eni ter laičnimi novatorji na drugi strani. Po ustavi iz leta 1921 je bila oblast definirana v trikotniku kralj, minister in parlament kot posvetovalni svet. Šlo je skupaj s koncem vojne med »belimi« in »rdečimi« v Rusiji. Že leta 1923 so Angleži protestirali proti boljševiški propagandi v Srednji Aziji in nova Rusija je bila Afganistancem privlačen model za primerjavo, saj je kraljevi tradiciji na polmonarhičen način pridodala laično komponento. Moderne reforme, ki so potekale, niso poškodovale moči »misoneistov«, varuhov verskega tradicionalizma in navad. Toda že leta 1928 je moral reformatorski kralj Aman Ulah zbežati, čeprav se je že čez leto vrnil v Kabul in zasedel prestol. Prva radikalna sprememba v tradicionalnem ravnovesju regije je prišla leta 1947 z neodvisnostjo Indije, sledila sta krvavi konflikt z muslimansko stranjo v državi in neodvisnost Pakistana. Padel je eden od stebrov »velike igre«, Anglija, toda nadomestile so jo ZDA, ki so želele nadzorovati svetovna dogajanja. Kmalu (1948/49) se je namreč odigravala zaključna partija med nacionalisti in komunisti na Kitajskem in ZDA so stavile na Čangkajška, ki je nato bežal na Tajvan, Kitajska pa je postala drugi komunistični velikan, seveda naklonjen SZ. Za Afganistan se je začela igra »na dveh mizah«, igra neuvrščenosti, podobna kakor Titova v Jugoslaviji, ki je na koncu imela (v Bosni) prav tako krvav epilog. ZDA z zaveznico v muslimanskem svetu Saudsko Arabijo na eni strani in SZ na drugi: to so bili igralci, ki so igrali poker na mizi neuvrščenosti, ki jo je ponujal Afganistan. Sčasoma se je uveljavil general Daud, bratranec kralja Zahirja. Julija 1973 je izvedel državni udar, odstranil kralja in razglasil republiko ter izboljšal odnose s SZ in Kitajsko. Ko sta se SZ in Kitajska leta 1969 sporekli, je Daud obrnil ploščo in se začel zbliževati z Iranom, zaveznikom ZDA, v katerem so tudi načrtovali modernizacijo države. Daud je pozaprl več komunističnih voditeljev in kriza je izbruhnila 27. aprila (!) 1978 z državnim udarom vojaških skupin, ki so se šolale v ZSSR. A sledil je nov državni udar s pomenljivim datumom 14. februar 1979; dva tedna pred tem se je v Teheran vrnil ajatola Homeini in v Iranu so razglasili Islamsko republiko.

V ječi Zahoda in Satana

Homeinijev algoritem je, kot kaže, pravzaprav algoritem današnjega Isisa. Pobiti je dal komuniste v Iranu, v celotni regiji je navdušil islamske »patriote«, za velesile fundamentaliste, in sovjetski vrh je leta 1979 sprejel odločitev, da mora Afganistan osvoboditi. Sledil je bojkot olimpijskih iger v Moskvi leta 1980 in Američani (Carter) so, da bi slabili Sovjete, začeli paktirati z Islamsko državo. Izid je znan: SZ je na koncu razpadla, toda Homeini se je že precej pred tem obrnil tudi proti ZDA. To je bil čas, ko je iz Afganistana pobegnilo tri milijone beguncev. Aprila 1992, že po razpadu SZ, je v Kabulu padla laična vlada in začel se je fundamentalistični režim, kot zmagovalka pa je izšla najbolj fundamentalistična frakcija – talibi.

Od tod naprej kakor da se dogaja »Homeinijeva prerokba«, ki jo je v pismu s 1. januarja 1989 dal Mihailu Gorbačovu. Zapisal mu je: »Od Vas zares pričakujem, da pri podiranju zidov marksističnih iluzij ne boste stopili v ječo Zahoda in Velikega Satana.« Ter: »Sveti Koran izpodbija sam temelj materialističnega nazora.« In pa: »Resen razmislek o islamu bi Vas lahko za vedno rešil problema Afganistana in tovrstnih težav sveta.«

Današnje vojevanje ZDA s talibi v Afganistanu je plod maščevanja te velesile zaradi terorizma, ki ga je iz te in s pomočjo te države spočela Al Kaida in maja 2011 v Pakistanu ubiti vodja Osam bin Laden. Seveda pa gre tudi za nadaljevanje tragične zgodovine Afganistana, ki je zgodovina sebičnih interesov velesil. Posledica je humanitarna katastrofa, na katero so odgovor v obliki medicinske pomoči dajali Zdravniki brez meja.

Ne vemo, zakaj so se ZDA odločile napasti bolnišnico v Kunduzu, ve pa se dvoje: da so Zdravniki brez meja to označili za vojni zločin, če se v neodvisni preiskavi ne dokaže, da je šlo za kaj drugega, ter da so ZDA priznale, da se je tragični vojaški dogodek zgodil »na liniji« njenega vojaškega poveljevanja in v osebi predsednika Obame v telefonskem pogovoru z Joanne Liu, predsednico organizacije Zdravniki brez meja, izrazile obžalovanje za dogodek in se zanj opravičile. ZDA se branijo, da so napad naročile afganistanske oblasti in da so one tudi dale koordinate. Toda vodstvo humanitarne organizacije trdi, da imajo vojaške sile tu pa tudi v Jemnu in Sudanu natančne koordinate njihovih ustanov prav zato, da takšnih napak ne bi bilo. Medtem ruske vojaške zračne sile bombardirajo cilje v Siriji in zdi se, da Putin spet želi osvobajati na način, ki ga je pokazala Sovjetska zveza leta 1979, vendar tokrat ZDA nočejo podpreti Isisa in hkrati nočejo priznati vodilne vloge Rusije v uničevanju »teroristov«.

Simbolna slika iz Kunduza gre po Zdravnikih brez meja podobno, kakor gre poziv generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna: opraviti je treba temeljito in od ZDA in Rusije neodvisno preiskavo, ki bo povedala, kaj se je prejšnjo soboto v resnici zgodilo, da je v bombnem napadu umrlo 22 ljudi. Afganistan in Sirija z milijoni beguncev in svojo zgodovino namreč postaja simbol preostanka sveta, tudi Evrope, potem ko so ga prevzeli interesi vojaških velesil.