Ključ ohranitve BiH je v krepitvi zaupanja in kompromisih

Kot prvi med enakimi v tričlanskem predsedstvu BiH velja za razumnega moža tudi v bošnjaški in hrvaški entiteti. Selil se je iz stroke v politiko in nazaj, ker je v življenju vedno iskal nove izzive. Kot predavatelj politične ekonomije v Sarajevu, Banjaluki in Glasgowu je pri študentih iskal znanje in ne neznanja, kot politik pa je dosegel vse svoje cilje. Na najvišjih funkcijah v organih oblasti je bil pred vojno in po njej.

Ustanovil je tudi srbski intelektualni forum. Politično kariero bo nemara res sklenil kot prvak Stranke demokratičnega napredka in predsedujoči predsedstva BiH. Kot sam pravi, prihaja čas za upokojitev. Je sogovornik brez dlake na jeziku in ne vidi prave alternative daytonskemu mirovnemu sporazumu.

Se bo BiH lahko po zaslugi nemško-britanske pobude in sprejete zaveze vseh političnih strank v parlamentu o evropski poti posvetila ekonomski obnovi države?

Politični voditelji bi morali zavezo spoštovati. Ali jo bodo res, se bo videlo kmalu. Dogovorjeno je, da bodo premier sveta ministrov na ravni BiH in premiera obeh entitet pripravili vsebino reform. Po eni strani so motiv zanje potrebe družbe, po drugi pa politična racionalnost kaže, da reforme povzročajo glavobol tistim, ki jih izvajajo, kar si ne želi nobena oblast. Upam, da bo ostala politična pripravljenost za reforme. Zadnje desetletje smo porabili za brezplodne spore o ustavi, sistemu in ureditvi. V tem času smo izgubili med 80 do 100 tisoč delovnih mest, kar je za BiH ogromno.

Ali izjava vseh političnih strank o evropski poti ni samo mrtva črka na papirju, ki ne bo povrnila zaupanja med versko in etnično razdeljenimi narodi v BiH?

V preteklosti se je dogajalo, da so politični voditelji podpisovali izjave, po dveh ali treh dneh pa so nanje že pozabili. Zdaj je nekoliko drugače zaradi globalnega konteksta. Verjetno ne bi bilo iniciative, če ne bi bilo ukrajinske krize. Evropa je spoznala, da mora biti prisotna tudi v BiH, ker se lahko zgodi marsikaj. Po drugi strani stojita za pobudo dve močni državi. Prvič se je zgodilo tudi, da se je z velikih tem prešlo na praktične in operativne zadeve, kot so ekonomske in socialne reforme. Ne postavlja se vprašanje, ali BiH brez entitet ali z eno, dvema ali tremi entitetami. Gre za pristop, ki bi lahko združil ljudi, ker so vsem v interesu delovna mesta, večja plača, boljši standard in življenje. Če se vrnemo k ustavnim temam, bomo spet imeli tri poglede na Bosno.

Mar zaupate predsedniku Republike srbske (RS) Miloradu Dodiku, ki je soglašal z iniciativo šele po pogovoru s Federico Mogherini in Johannesom Hahnom?

Verjamem, če bo Evropa dovolj modra, tako da bo izvajanje reform nagradila. Ne le Dodik, tudi Federacija BiH (FBiH) potrebuje finančno injekcijo za proračun, ker brez nje ne bodo politično preživeli. V tem primeru bo tudi Dodik podprl reforme, ker nima alternative in drugih virov financiranja. Po mojem bo EU razdelila uvajanje reform na dve ali tri faze, vsaki pa bo sledila finančna nagrada, ki je nujno potrebna oblasti, tako da bo izpeljala reforme tudi mimo lastne volje.

Kdaj bo Bruselj, ki je BiH za celo desetletje dal na stranski tir, prižgal zeleno luč za uveljavitev stabilizacijsko pridružitvenega sporazuma in kdaj bo odprl pipo?

Po mojem bomo kmalu dobili priporočilo [zunanji ministri članic EU so odločitev o uveljavitvi sporazuma sprejeli v ponedeljek, intervju pa smo opravili že prej], sporazum pa bo v celoti uveljavljen že aprila, kar je za BiH zelo pomembno. Čeprav ga že zdaj izvajamo 95-odstotno, gre za močno sporočilo.

Država ne deluje in stagnira zaradi globokih delitev. Ali BiH sploh lahko komunicira z Brusljem z enim glasom?

BiH ni edina država, ki ima problem z iskanjem enega glasu, vendar je po mojem ta imidž mogoče spremeniti. Dogovorili smo se za mehanizem koordinacije, ki bi vpeljal en glas z upoštevanjem ustavne ureditve BiH, to je entitet, kantonov in sveta ministrov na ravni BiH. Tu obstaja tehnični problem, ker so nekateri predstavniki Hrvatov zahtevali, da imajo kantoni tudi pravico veta. Ker je to zapleteno, smo predlagali dve podvarianti, po katerih je potrebno soglasje ali pa končno odločitev sprejme predsedstvo ali svet ministrov, če ne bo soglasja, kjer so tako Hrvati kot Bošnjaki in Srbi, tako da ni strahu zaradi preglasovanja. To bi lahko sprejeli vsi. Nova koalicija na ravni BiH je sprejela mehanizem koordinacije, ki vsebuje pravila za sprejemanje odločitev in zavezo o spoštovanju pravil. Prepričan sem, da bo mehanizem sprejet po oblikovanju sveta ministrov.

Evropski parlament in ameriška administracija uvrščata med bistvene probleme v BiH vmešavanje politike v ključne segmente države, kot sta pravosodje in varnostni sistem.

Preteklo bo še nekaj časa, da bo v BiH začela delovati pravna država in da bodo zakoni veljali enako za vse. Delno so za razmere v pravosodju v BiH odgovorni politiki, delno pa mednarodne institucije. V pravosodju so zadnjih deset let najpomembnejše odločitve sprejemali mednarodni predstavniki. V BiH smo soglašali, naj pravosodje prevzamejo tuji sodniki in tožilci, da bi dobili kakovosten in neodvisen kader. Na žalost se je to pretvorilo v zaposlovanje mednarodnih uradnikov. Šlo je za ljudi, ki so delali v uradu visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH (OHR). Ko so v OHR zmanjšali število zaposlenih, so jih imenovali za sodnike in tožilce. Tako so uradniki ohranili dobre plače, posledica pa je bila padec kredibilnosti pravosodnih institucij in prevelik mednarodni vpliv na domače institucije. V BiH je bilo tako veliko zgrešenih obtožnic, vlaganja kazenskih prijav in sojenj političnim funkcionarjem. Vsi procesi so padli, ker so bili pripravljeni površno.

Politično dogajanje v BiH se večinoma povezuje s pojavom politizacije kriminala in kriminalizacijo politike. Kakšna je vloga posameznih politikov in koliko je prisotna sprega politike in kriminala?

Ne strinjam se, da so vsi politiki po definiciji kriminalci in koruptivni, ker je treba očitke argumentirati in izhajati iz konkretnih primerov. Je pa res veliko korupcije, ker je sistem tako zgrajen, da je veliko odvisno od politikov. Dokler bomo imeli sistem, ki zahteva razne pečate, potrdila in dovoljenja, bomo imeli tudi korupcijo. Najboljši način boja proti njej je liberalni ekonomski sistem.

Ali se je v sedanji zapleteni notranji strukturi BiH možno uspešno bojevati proti organiziranemu kriminalu in terorizmu?

Če je volja, je možno. V BiH vemo, da so njeni državljani sodelovali v vojni v Siriji. S tem problemom se resno ukvarjamo. Včasih ni slabo, če obstajajo različne ravni oblasti, ker druga drugo nadzirajo in si lahko povzročajo glavobol. Politiki se medsebojno nadzirajo, pravosodje pa ima več možnosti, da resno opravlja svoje delo.

Kako doseči politični sporazum, ki bi racionaliziral državni aparat in zmanjšal število kantonov?

To je tema za Federacijo BiH. Pogosto se omenja, da je v BiH 170 ministrov, vendar jih je od tega skoraj 160 v federaciji. Ne vidim razloga, zakaj kantona Sarajevo in Goražde ne bi bila en kanton. Drugi bi lahko nastal z združitvijo Zenice, Doboja in Tuzle. Ne bi bilo problemov, niti etničnih, zmanjšala pa bi se potrebna finančna sredstva za njihovo delovanje. Te teme ni težko načeti, vendar je premalo političnega poguma in preveč strahu.

Bruslju s palico ni uspelo, da bi se BiH prenehala utapljati v lastnem političnem močvirju. Bo imel korenček več uspeha?

Mislim, da ja. Doslej obstoječa teorija, da so bili v BiH doseženi premiki pod pritiskom, ni točna. Če bo uvedba reform zadostno nagrajena, bodo vsi izpeljali reforme. Nagrade so za Bruselj tako majhne, za BiH pa tako velike in pomembne, da o njihovem pomenu ni treba veliko razmišljati.

Slovenija je podprla nemško-britansko pobudo in novo strategijo za BiH, ki daje v ospredje ekonomsko-socialne reforme pred političnimi. Kaj še lahko stori?

Bruselj pogosto na BiH gleda formalno, brez vsebinskega poglabljanja v njene probleme. Išče le razloge za negativno stališče do Bosne, kar ni težko. Slovenija pozna to državo in razume ne le probleme, temveč tudi mentaliteto tukajšnjih prebivalcev, tako da lahko razmere pojasnjuje drugim in prispeva k bolj realnemu pristopu do BiH. Ker pozna tudi Bruselj, je lahko vez med EU in BiH.

Kako kaže z uveljavitvijo sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi Sejdić-Finci, ki zahteva ustavne spremembe?

Sodbo bomo morali uveljaviti. V predsedstvu BiH so Srb, ki ga izberejo v Republiki srbski, ter Hrvat in Bošnjak, ki ju izberejo v Federaciji BiH, kar je kratenje človekovih pravic, ker predstavniki drugih narodov po ustavi ne morejo biti izbrani. Spremeniti se mora tudi to, da Srbi ne morejo biti izbrani v FBiH, Bošnjaki in Hrvati pa ne v RS. To je enostavno spremeniti. Predsedstvo BiH ima tri člane, eden se izbira v RS, druga dva pa v FBiH, s tem da ima lahko en narod le enega predstavnika. Tako bi spoštovali evropska pravila. V bistvu bi dobili isto, ker je takšna realnost BiH. Ne gre več za vprašanje Sejdić-Finci, temveč za izbiro hrvaškega člana predsedstva. Večina hrvaških strank je nezadovoljna s preteklo izbiro Željka Komšića, ker da je bil izbran z bošnjaškimi glasovi. Zadeva Sejdić-Finci je postala težka, ker je omogočila, da se odprejo vrata za vprašanje pozicije Hrvatov v BiH.

Ali BiH glede na dinamiko širitve EU sploh želi postati članica družine evropskih narodov?

Formalno obstaja visoko soglasje, velik del politične elite pa ni najbolj navdušen nad Brusljem, ker je doma, v BiH, lažje manipulirati in ustvarjati mednacionalne napetosti. V tem kontekstu jim ustreza teorija Bruslja o dolgem odmoru po Hrvaški. Po zaslugi krize v Ukrajini je Bruselj presodil, da ne bi bilo najbolj modro, če ne bo imel političnega vpliva na dogajanje v BiH. To je naša priložnost in upam, da jo bomo znali izkoristiti.

Mednarodna skupnost je uspešno izpeljala reformo oboroženih sil BiH, ki je ukinila entitetske vojske. Zakaj ni mogla ali hotela izpeljati drugih reform, kot je reforma policije ali ustavne spremembe?

Reforma vojske ni posledica pritiska mednarodne skupnosti. Bil sem eden od srbskih pogajalcev. Vojske RS ni nihče podpiral, vojsko FBiH pa so podpirale islamske države, Turčija in velik del drugih članic Nata, ker so jih obravnavali kot žrtve. V teh razmerah je bil naš interes, da oblikujemo dovolj veliko vojsko, ki bo simbol državnosti, in dovolj majhno, da ne bo nikogar ogrožala. Vojska z 10.000 profesionalci ni neka silna armada. Zato smo soglašali z rešitvijo, ne da bi na nas kdo pritiskal, ker je bila v našem interesu. Ne vidim, da bi bilo treba v BiH kaj veliko spremeniti.

Ste zagovornik odprave mednarodne prisotnosti (OHR) ali ste za njeno podaljšanje do popolne implementacije daytonskega mirovnega sporazuma?

Vedno sem zagovarjal odpravo OHR. Odločitev o tem je bila sprejeta že leta 2006, vendar sta se pojavila Dodik in Haris Silajdžić, prvi z zgodbo o referendumu, drugi z zgodbo o BiH brez entitet, tako da iz tega ni bilo nič. Takšen kot je, lahko OHR traja večno. Obstaja, vendar ničesar ne dela. Sedem ali osem let ni sprejel nobene odločitve. Ko je šlo za katero koli občutljivo vprašanje, je bilo najlažje reči, naj odloči OHR. To je pomenilo, da ni nihče prevzel tveganja za dogovore. Takšen OHR, kot je zdaj, ko nekaj dobro plačanih ljudi, ki nič ne delajo, zaslužijo pa veliko več, kot bi v svoji državi, čeprav so v BiH, nima nobenega vpliva na politično sceno.

Daytonski sporazum je za ene prisilni jopič, ki ga je Washington nadel BiH, za druge pa je varuh nacionalnih interesov. V FBiH je večja podpora za spremembe sporazuma kot v RS, kjer se niso pripravljeni odreči pridobljenim ustavnim pristojnostim.

Daytonski sporazum je edini možen rezultat in ga ni mogoče spreminjati, vsaj ne z vidika moje generacije. Takoj ko se ta tema načne, imamo na mizi tri vizije BiH. Sarajevo je za eno vlado in predsednika, Banjaluka za neodvisno republiko ali za zdajšnjo stopnjo samostojnosti, Mostar pa je za tretjo entiteto. Kako naj v takšnih razmerah spremenimo daytonski sporazum, razen če tisti, ki bi ga spreminjali, računajo na tujca, ki bo prišel in dal prav eni od treh strani? Noben tujec ne bo več rekel, da ima samo ena stran prav, drugi dve pa ne, ker bi bilo to že v startu zgrešeno. Dayton sploh ni slaba rešitev. Ljudem, ki ga niso pripravljeni sprejeti, ne bo pomagala rešiti problemov niti najbolj idealna ustava. Ni problem ustava, temveč različna vizija BiH in nepripravljenost na kompromis. Ključ ohranitve BiH je v krepitvi medsebojnega zaupanja in kompromisih. Čistih rešitev v BiH ni.

ZDA in EU niso ponudile modela, ki bi namesto entitetskega glasovanja, ki lahko blokira reforme, jamčil enakopravnost vseh treh konstitutivnih narodov v BiH.

Entiteta FBiH je nastala s svobodno voljo predstavnikov hrvaškega in bošnjaškega naroda pred daytonskim mirom, RS pa je zahtevala in dobila entitetsko glasovanje kot ključno jamstvo za enakopravnost. Nihče ne želi, da bi bile ogrožene njegove pravice. Entitetsko glasovanje je ključ za obstoj BiH.

Ali ne vidite drugega modela?

Ničesar razen preglasovanja. To v BiH ni in nikoli ne bo dobro. Kdor v BiH izgubi politično tekmo, čaka na drugi polčas, da bi zmagal. Zato je nujen obstoj entitetskega glasovanja, ki pa ga ni treba uporabljati, če je pred tem dosežen kompromis. Tako delamo v predsedstvu, kjer ne gremo pred javnost z zadevami, o katerih se nismo dogovorili.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je izpostavil distrikt Brčko kot primer sobivanja, sloge in sprave. Se strinjate z njegovo oceno in ali lahko arbitražno sodišče dodeli distrikt, ki je samostojna enota v lasti obeh entitet, eni entiteti?

Dodelitev distrikta eni entiteti ni realna. Vsi so sprejeli, da je Brčko distrikt, ključne stranke pa so zadnjih deset let dobro sodelovale. Na oblasti so vedno bili predstavniki HDZ, SDA ter SDS in SNSD, ki svoje posebnosti ne poudarjajo več, tako da je vladanje postalo rutinsko delo. To je za BiH dobro.

Hrvaška predsednica je na prvem obisku v BiH izjavila, da absolutno spoštuje suverenost, ozemeljsko celovitost in neodvisnost BiH ter konstitutivnost in enakopravnost Bošnjakov, Srbov in Hrvatov in drugih narodov. Pred obiskom je izjavila, da bo podprla tretjo entiteto v BiH, če bo takšna volja hrvaškega naroda. Se vam ne zdi, da Kolinda Grabar Kitarović retoriko prilagaja publiki?

Mislim, da je bil vzrok za del njenih stališč v zmagovalni evforiji na Hrvaškem, kjer je interes HDZ, iz katere izhaja tudi hrvaška predsednica, dvigovanje nacionalne napetosti. Ideja o tretji entiteti ni realna. Ne verjamem, da bi kdorkoli podprl takšno zamisel brez soglasja vseh treh narodov BiH. Razumljivo je, da hrvaški politiki govorijo tudi o položaju Hrvatov v BiH, vendar bi morale biti njihove izjave bolj premišljene, blažje in manj neposredne. Ne strinjam se s Sarajevom, da gre za vmešavanje v notranje zadeve BiH, kajti namesto nje sprejema vsebinske odločitve mednarodna skupnost.

Kako komentirate dejstvo, da nekateri hrvaški poslanci v evropskem parlamentu poskušajo zlorabiti svojo pozicijo in se vmešavati v razmere v BiH z opravičilom, da gre za ustavno obveznost Hrvaške do Hrvatov zunaj njenih meja?

To je tako njihov interes kot tudi pravica. Čeprav imajo motiv, morajo biti pri tem zelo previdni, da njihovo ravnanje v parlamentu ne bi postalo kontraproduktivno. Pretiravanje pri zahtevah za institucionalne spremembe v BiH lahko namesto na podporo naleti na zavrnitev. Evropski poslanci so že izrazili nejevoljo nad svojimi hrvaškimi kolegi.

Kako vidite rešitev spornih vprašanj s Hrvaško, zlasti spora o meji med državama na morju pri Neumu?

Reševanje problemov s Hrvaško poteka zelo solidno, kljub nekoliko neprimernim odzivom Sarajeva na komentarje Tomislava Karamarka in Grabar Kitarovićeve. Hrvaška predsednica je naredila pameten korak, ko je prišla v BiH, ker je njen obisk naletel na pozitivne odzive v Sarajevu. Med državama sta dve nerešeni mejni vprašanji, na morju pri Neumu in na Uni pri Bosanski Kostajnici in Hrvaški Kostajnici. To sta najtežja problema. Sesti bo treba za mizo in najti rešitev. Kar zadeva Kostajnico, bi bilo najbolje, če bi meja potekala po sredini reke. Če ne bo šlo, bo treba problem rešiti z arbitražo ali na sodišču, čeprav bi bilo bolj modro, da bi državi našli rešitev sami, kljub manjšemu političnemu tveganju, ki bi ga morale prevzeti aktualne vladajoče strukture.

Kakšna je politika nove srbske vlade do BiH in ali se Beograd vmešava v njene notranje zadeve?

Mislim, da ne. Srbija je izjavila, da ima rada RS, vendar hkrati spoštuje ozemeljsko celovitost in neodvisnost BiH. S tem stavkom je povedano vse. To je enostavno, korektno in pošteno stališče, ki je logično in normalno. Niti sedanja niti predhodna oblast v Srbiji nista naredili ničesar, kar bi ustvarjalo probleme v RS ali BiH. Ni bilo nobenih provokacij. Beograd ni komentiral pravice RS do referenduma, odnosi med Srbijo in BiH pa se ne razlikujejo bistveno od odnosov BiH s Hrvaško.

Vatikan se zavzema za celovito BiH. Ali je napovedan obisk vrhovnega poglavarja RKC papeža Frančiška potrditev njene državnosti?

Papež prihaja v BiH že tretjič po vojni. Malo je držav, ki jih je papež obiskal tako pogosto, čeprav BiH ne spada med osrednje katoliške države. Gre za neko vrsto podpore in afirmacijo BiH, zagotovo pa se bo eno izmed njegovih ključnih sporočil nanašalo na spodbujanje sobivanja in skupnega življenja ter na spoštovanje skupnih vrednot. Njegov obisk bo deloval pozitivno, kar bi BiH morala znati izkoristiti.

Ali ima bošnjaška politika v BiH podporo ameriške administracije, ki je po 11. septembru nerešene probleme v BiH prepustila EU?

Ne obstaja več črno-beli pristop do kogar koli. Resni igralci na mednarodni politični sceni so videli, da v BiH ni nedolžnih in da so vsi na neki način odgovorni. Ni več favoritov, kar je zelo dobro. Favoriti namreč po definiciji niso pripravljeni na kompromise in dogovore, ker se zavedajo favoriziranega položaja. Mnogi so se naučili lekcije v BiH in videli, kaj pomeni, če preveč poenostavljajo. Podpora je odvisna od primera do primera, kar je dobro, ker nas bo prisililo, da se dogovarjamo. Dejstvo, da ni favoritov, bo pozitivno delovalo na kulturo dialoga v BiH.

Kako država po dvajsetih letih obravnava genocid v Srebrenici?

To je tema, ki se pogosto politično zlorablja, ker eni genocid preveč izpostavljajo, drugi pa trdijo, da genocida ni bilo. Politiki bi morali o njem najmanj govoriti. Praviloma politiki, ki se sklicujejo na Srebrenico, gredo tja enkrat na leto, drugače pa jo prepustijo pozabi in zanjo ne naredijo nič. Ker gre za temo, ki še deli narode BiH, menim, da ni potrebe, da politiki komentirajo Srebrenico. Naj jo prepustijo zgodovinarjem, sociologom, književnikom in nevladnim organizacijam. Srebrenica se je zlorabljala in se zlorablja in se bo tudi v prihodnosti.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v boje v Sirijo in Irak odšlo najmanj tisoč ljudi z Balkana. Ali je Gornja Maoča, kjer so zaplapolale zastave IS, največji center za rekrutiranje novih sil?

Ni natančnih dokazov o rekrutacijskem centru, so pa v BiH ljudje, ki so sodelovali v vojni v Siriji. Resno jih spremljamo in sodelujemo z mednarodnimi obveščevalnimi službami ter nimamo namena dopustiti, da bi se radikalne ideje in terorizem širili in da bi BiH postala simbol terorizma. Boj proti ekstremizmu je najprej obveznost bošnjaških političnih in verskih voditeljev, ker bodo največje žrtve ekstremizma Bošnjaki in ne Srbi ali Hrvati, katoliki ali pravoslavci. Zato je izjemno pomembno, da voditelji bošnjaške skupnosti, zlasti v zadnjem obdobju, obsojajo vojskovanje v tujih vojnah.

Po vojni v BiH so nastale islamske enklave. So v njih še mudžahidi enote El Mudžahid?

Najslabše je bilo, ker se je zanikala njihova prisotnost, čeprav so bili v BiH. Nekateri so to hoteli promovirati kot pozitivno, vendar je bilo zelo negativno in je dolgoročno prineslo škodo BiH. Gre tudi za ekstremizem kot modni trend, kot sta vehabijsko in mudžahidsko gibanje, ker je bilo popularno biti njegov član. V Sarajevu in večjih urbanih okoljih se krepi odpor Bošnjakov proti ekstremizmu, kar je najpomembnejše. To je bitka, ki jo bodo Bošnjaki v BiH dobili ali izgubili. Želim si, da bi jo dobili in se vrnili k islamski veri, ki je ni zaznamoval ekstremizem, in da ne bodo dovolili, da bi dobil korenine v BiH.

Se strinjate z napovedjo, da bo do konca leta BiH zajel močan val novih demonstracij, ki lahko pripeljejo do zamenjave oblasti in predčasnih volitev, če nova oblast ne bo naredila radikalnih korakov, ki bodo izboljšali življenjski standard državljanov?

Protesti lahko izbruhnejo, vendar ne verjamem, da se bodo zgodili, ker se politiki zavedajo, da morajo nekaj narediti. Čas manipulacij z ljudmi s preusmerjanjem pozornosti je minil. Ljudje so protestirali, ker so bili lačni, protest pa je prišel iz okolij, ki so bila močna v nekdanji državi, zdaj pa so padla na dno. Gre za industrijska mesta, ki nimajo perspektive. Gre tudi za ljudi, ki so odšli v vojno, ko so bili pri najboljših močeh. Vrnili so se pohabljeni, podjetja so propadla, hkrati pa so preveč stari, da bi jih kdo zaposlil, in preveč mladi, da bi se upokojili. Brez služb so tudi njihovi otroci, kar je strašno. Ta sloj je spregovoril. Razmere se lahko spremenijo v nenadzorovane socialne proteste, ki bi bili politično zlorabljeni. Glavni razlog bi bil pesimizem in brezperspektivnost navadnih ljudi, ki ne vidijo možnosti, da svoje življenjske probleme rešijo v sprejemljivem času.