Tiskane izdaje
Sredi devetdesetih let so jastrebi v Indiji, Pakistanu, Bangladešu in Nepalu začeli množično umirati. V 15 letih jih je poginilo med 95 in 99 odstotkov, kar je najhitrejši upad ptičje populacije doslej. Celo dodo se je v zgodovino izumrlih vrst vpisal počasneje. »Pet pred dvanajsto« so znanstveniki ugotovili, da jastrebe mori učinkovina diklofenak v veterinarskih zdravilih, ki so jo vsebovala trupla goveda, s katerimi so se hranili. Države so jo prepovedale, lani pa sta isto učinkovino odobrili dve evropski državi.
Diklofenak je zdravilna učinkovina iz skupine nesteroidnih protivnetnih substanc, ki se uporablja za lajšanje znakov vnetja pri govedu, konjih in prašičih. Vsebujejo jo tudi zdravila za ljudi, ki se tržijo s številnimi imeni. V Sloveniji poznamo voltaren, naklofen, olfen, dicloduo in dicloflex. V Indiji so diklofenak za veterinarsko uporabo registrirali leta 1994. Ker je patent zanj podjetju Novartis potekel, se je prodajal kot generično zdravilo in se hitro razširil. Približno v tem obdobju so jastrebi v Indiji, Pakistanu, Nepalu in Bangladešu začeli množično umirati.
Število treh od petih vrst jastrebov v teh državah se je v obdobju 10–15 let povprečno zmanjšalo za 97 odstotkov, kar je najhitreje zabeleženo zmanjšanje tako številnih ptičjih populacij. Tudi doda smo ljudje iztrebili počasneje. Populaciji indijskih jastrebov in tenkokljunih plešcev sta se v 15 letih zmanjšali za 97,4 odstotka, populacija sajastega plešca v manj kot desetih letih za kar 99,7 odstotka. Samo v Indiji, ki je imela v osemdesetih letih največ – okoli 80 milijonov – sajastih plešcev na svetu, je pomrlo 40 milijonov teh ptičev, danes jih je le še nekaj tisoč. Vse tri vrste jastrebov, ki jih je bilo prej v izobilju, so zdaj kritično ogrožene. Povedano drugače, jastrebi indijskega podkontinenta in južne Azije so se znašli na robu izumrtja.
Raziskave so bile sprva usmerjene k iskanju virusnih vzrokov jastrebjih poginov, leta 2003 pa je virolog dr. Lindsay Oaks iz Washington State University v sodelovanju z nevladno organizacijo The Peregrine Fund na primeru kolonij jastrebov v Pakistanu ugotovil, da umirajo zaradi nekroze ledvic, ki jo povzroča zastrupitev z ostanki diklofenaka v kadavrih goveda, s katerimi so se hranili. Populacijski model je pokazal, da se populacijski zlom jastrebov lahko zgodi že, če je na mrhoviščih manj kot odstotek živalskih kadavrov, ki vsebujejo diklofenak.
Indijska vlada je marca 2006 prepovedala proizvodnjo, prodajo in uvoz diklofenaka, Nepal avgusta istega leta, kmalu zatem še Pakistan, leta 2010 tudi Bangladeš. Diklofenak je nadomestil meloksikam, ki ima enak farmacevtski učinek, vendar je za jastrebe popolnoma neškodljiv.
Toda škoda je bila že storjena, posledice so večplastne in grozljive, kakršne so lahko le ob človekovi odstranitvi neke vrste iz ekosistema. Vlogo čistilcev, ki jo imajo jastrebi, so prevzeli prehranski oportunisti: podgane, potepuški psi in celo leopardi, zaradi katerih se je povečalo število napadov na otroke. Zlasti nenadzorovano so se razmnožili potepuški psi, v Indiji naj bi jih bilo okoli 18 milijonov.
Drugače od jastrebov, katerih prebavni trakt je končni kraj nevarnih virusov in bakterij – pH-vrednost kisline v njihovem želodcu jim omogoča prebaviti tako rekoč vse –, psi prenašajo bolezni. Povečalo se je število primerov okužb z virusom stekline, zaradi katere v Indiji vsako leto umre okoli 30.000 ljudi. Narasli so stroški zdravljenja žrtev pasjih ugrizov, veliki stroški in številne težave so povezani s cepljenjem in sterilizacijo potepuških psov. Upoštevajoč stroške zdravstvene oskrbe zaradi pasjih ugrizov in uravnavanja števila potepuških psov je skorajšnje iztrebljenje jastrebov Indijo stalo 34 milijard ameriških dolarjev.
Populacijski zlom jastrebov ima tudi kulturni vidik. Skupnost parsov v Mumbaju trupla pokojnikov odlaga na stolpu tišine, kjer zanj poskrbijo jastrebi. Pripadniki zoroastrizma namreč verjamejo, da so posredniki telesa med zemljo in nebom in da z zaužitjem trupla osvobodijo dušo. Ker so jastrebi v Mumbaju skoraj izginili, so trupla namesto v nekaj urah »pospravili« šele po več tednih.
Osem let po prepovedi diklofenaka v Indiji so tamkajšnji jastrebi začeli kazati prve znake okrevanja. Toda ker so dolgoživi in se počasi razmnožujejo, bodo šele čez 30 ali 40 let dosegli približno enako število kot pred zlomom, pove José Tavares, direktor Vulture Conservation Foundation, ene vodilnih nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za ohranjanje ujed. Kljub prepovedi nekateri veterinarji in kmetje za zdravljenje goveda še vedno uporabljajo diklofenak, in sicer tistega, ki je namenjen ljudem. »V Indiji zato proučujejo morebitno prepoved prodaje večjih doziranj tega zdravila za uporabo pri ljudeh,« pravi Tavares in dodaja, da se je na splošno količina diklofenaka v kadavrih goveda pomembno zmanjšala.
Španija na udaru
Uničujoč vpliv diklofenaka na jastrebe je primerljiv z vplivom pesticida DDT, zaradi pršenja katerega so v 40., 50. in 60. letih prejšnjega stoletja množično umirale ptice v ZDA. Njegova uporaba je do roba izumrtja pripeljala populacijo sokola selca, zato so ZDA pesticid leta 1972 prepovedale. Na svetovni ravni pa je uporabo DDT omejila šele stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalcih leta 2004.
Namesto da bi se na napakah iz preteklosti kaj naučili, jih vedno znova ponavljamo. Diklofenak, ki so ga štiri azijske države prepovedale, sta lani odobrili Italija in Španija. Izdeluje ga italijansko podjetje Fatro, ki je dovoljenje za prodajo dobilo tudi v Španiji, kjer je ustanovilo podružnico Fatro Iberica. Že dlje je dovoljen tudi v Estoniji, na Češkem in v Latviji, vendar v teh državah ni jastrebov.
Problematična je zlasti odobritev diklofenaka v Španiji, saj ima največjo populacijo jastrebov v Evropi. V njej gnezdi med 80 in 90 odstotkov vseh evropskih jastrebov, kar pomeni več kot sto tisoč živali. Kako je mogoče, da so organi, pristojni za registracijo zdravil v dveh evropskih članicah, prižgali učinkovini zeleno luč, vprašam Tavaresa.
Prva pomanjkljivost je bila, da pri izdelavi okoljske ocene tveganja diklofenaka ni bila upoštevana njegova potencialna strupenost za nekrofage ptice, med katere spadajo jastrebi, pojasni. Pravzaprav smernice Evropske unije ne predvidevajo izdelave okoljske ocene tveganja za vsa veterinarska zdravila, ampak le za tista, ki so posebej toksična in se kopičijo v organizmih.
Kot drugo pomanjkljivost Tavares navede ignoriranje zajetnih podatkov iz Indije, Pakistana, Nepala in Bangladeša. »Rad bi verjel, da se to ni zgodilo namenoma, ampak so pristojni v Italiji in Španiji preprosto sledili evropskim smernicam za pripravo okoljske ocene tveganja in se niso posvetovali s tistimi, s katerimi bi se morali. Zdaj neformalno priznavajo, da je bila odobritev diklofenaka napaka.«
Združenje BirdLife International je prek svojih partnerjev v Španiji in Italiji prvo opozorilo, da diklofenak predstavlja veliko tveganje za evropske jastrebe, pove Iván Ramírez, vodja enote za varstvo narave za Evropo in osrednjo Azijo. Po sprejetju dopisa te organizacije z zahtevo za prepoved veterinarske učinkovine je evropska komisija zaprosila evropsko agencijo za zdravila (EMA) oziroma njen odbor za uporabo medicinskih veterinarskih proizvodov (CVMP) za tehnično mnenje o tveganju pri uporabi diklofenaka za jastrebe in druge ptiče mrhovinarje.
Vprašanji, ki ju je komisija zastavila, sta: ali diklofenak kot zdravilo za uporabo v veterinarski medicini predstavlja tveganje za nekrofage ptice in, v primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje, ali je z omilitvenimi ukrepi mogoče to tveganje odpraviti ali zmanjšati na sprejemljivo raven.
V okviru javnega posvetovanja je CVMP prejela več kot 40 mnenj različnih deležnikov, BirdLife International pa je bila edina naravovarstvena nevladna organizacija, ki je bila povabljena na zaslišanje po predložitvi svojega strokovnega mnenja. Njeno stališče do prvega vprašanja je bilo jasno: diklofenak predstavlja veliko tveganje za jastrebe v osrednji Evropi in tudi severni Afriki in na Balkanu, saj so populacije povezane. »Italija ima na primer razmeroma majhno gnezdilno populacijo jastrebov, vendar je zanje zelo pomembna, saj je vezni člen med populacijami v zahodni Evropi in na Balkanu,« strne Ramírez.
»V Evropi smo lahko srečni, saj smo edina regija v t. i. starem svetu, kjer se populacije jastrebov povečujejo z izjemo ene vrste. V Afriki se zmanjšujejo zaradi zastrupljanja z drugimi snovmi in divjega lova. Če tem dejavnikom ogroženosti dodamo tveganje zastrupitve z diklofenakom, so jastrebi v Afriki še bolj ogroženi. Vpliva diklofenaka torej ni mogoče obravnavati v okviru ene države, ampak v kontekstu vsega sveta,« meni Ramírez.
Nedavno je bilo v reviji Conservation Biology objavljeno poročilo, da je beloglavi jastreb, ki so ga leta 2012 mrtvega našli v Španiji, najverjetneje poginil zaradi zastrupitve z učinkovino fluniksin, ki spada v isto skupino substanc kot diklofenak. »Pravzaprav je manj strupena,« me popravi José Tavares. To je bil prvi znan primer smrti jastreba zaradi učinkovine iz skupine nesteroidnih protivnetnih substanc zunaj južne Azije, saj doslej takšnih testov nikjer niso opravljali. »Izvesti moramo tudi teste toksičnosti za druga veterinarska zdravila iz skupine nesteroidnih protivnetnih substanc. Za zdaj vemo le, da je meloksikam popolnoma varen,« pravi Tavares.
Ostanke diklofenaka so našli tudi v poginulih stepskih orlih v indijski zvezni državi Radžastan, kar kaže, da učinkovina ne ogroža le jastrebov. Številne vrste orlov, ki so za razliko od jastrebov priložnostni mrhovinarji, med njimi španski kraljevi orel in planinski orel, so ogrožene in strogo zaščitene.
Prepoved - najboljši in najcenejši ukrep
Na vprašanje, ali je tveganje zastrupitve z diklofenakom mogoče odpraviti ali zmanjšati z omilitvenimi ukrepi, so strokovnjaki BirdLife International na terenu pokazali, da v Španiji to ne bi zadoščalo. »Dokazali smo, da je diklofenak zlahka dostopen ne le veterinarjem, temveč tudi drugim, veterinarji pa so potrdili, da ga ne uporabljajo le za zdravljenje ciljne populacije goveda, ampak tudi ovc in koz, kar povečuje nevarnost za jastrebe, ki se hranijo na mrhoviščih,« pravi Iván Ramírez.
»V Španiji je veliko majhnih in večjih mrhovišč, ki prejemajo več sto kilogramov kadavrov vsak teden, zato je zelo težko nadzorovati, ali prihajajo z območij, kjer živali niso bile zdravljene z diklofenakom. Po drugi strani je veliko ekstenzivnih pašnikov, kjer je govedo po smrti dovoljeno pustiti, da ga pojedo jastrebi. Tudi v takšnih primerih je nadzor zelo težak, razen če bi vsako žival, ki je bila zdravljena z diklofenakom, izolirali in zaprli,« pojasnjuje Ramírez.
Zato pri združenju BirdLife International in drugih nevladnih organizacijah s področja varstva živali menijo, da je najbolj praktičen in najcenejši ukrep prepoved diklofenaka. Smiseln je tudi zato, ker je za zdravljenje živine na voljo jastrebom neškodljiva učinkovina meloksikam. Vse drugo – prisila kmetov k strožjemu nadzoru nad zdravljenjem živine in analiziranju vsakega kadavra na vsebnost diklofenaka – bi se spremenilo v nočno moro.
Jastrebi s svojim načinom prehranjevanja ne opravljajo le ekosistemskih storitev, ampak pomagajo tudi kmetom. Evropska zakonodaja, sprejeta po izbruhu bolezni norih krav, je tem za preprečitev epidemij, kot je bila bolezen norih krav, naložila sežig poginulih živali. Izjeme je dopustila na območjih, ki jih poseljujejo jastrebi, in mrhoviščih oziroma v restavracijah za jastrebe. Kmetom na teh območjih so jastrebi močno zmanjšali stroške odvoza in sežiga kadavrov.
Tudi člani odbora za uporabo medicinskih veterinarskih proizvodov priznavajo, da je diklofenak problematičen, niso pa poenoteni glede najprimernejše rešitve. Nekateri menijo, da ga je treba prepovedati v veterinarski medicini, drugi, da bi negativne učinke lahko omilili s sprejetjem strožje zakonodaje in spremembo označevanja. »Presenetilo nas je, da nekateri člani nasprotujejo vsakršnim ukrepom. Med drugim so nam očitali, da nimamo dokazov, da jastrebi v Španiji in Italiji umirajo zaradi diklofenaka. Od strokovnjakov je šokantno slišati takšne izjave. Seveda naše ugotovitve temeljijo na populacijskih modelih in previdnostnem načelu. To se upošteva tudi pri postavitvi vetrnih elektrarn. Nihče jih ne bi postavil v Gibraltarski ali Bosporski ožini, saj sta pomembni območji preletavanja ptic. Primer diklofenaka je povsem enak. Vemo, da učinkovina ubija jastrebe, vendar še ne umirajo, ker na trgu še ni razširjena, saj je na voljo veliko drugih nesteroidnih protivnetnih učinkovin. Tako rekoč čakamo, da udarijo posledice. A ko se bo to zgodilo, bo prepozno za ukrepanje,« svari Ramírez.
Zaradi neenotnosti je odbor za uporabo medicinskih veterinarskih proizvodov dokončno sprejetje poročila o diklofenaku s konca novembra prestavil na sejo med 9. in 11. decembrom. V izjavi za medije, ki jo je evropska agencija za zdravila objavila včeraj zvečer, je odbor potrdil, da ostanki diklofenaka lahko pomenijo tveganje za jastrebe v Evropi, če se ti hranijo s trupli živali, ki so bile zdravljene z njim. Odbor je identificiral več potencialnih načinov izpostavljenosti jastrebov in drugih ptičev mrhovinarjev ostankom diklofenaka, in za vsakega predlagal nabor ukrepov, ki bi zmanjšali ali odpravili tveganje. Med njimi so: usposabljanje, dodajanje opozoril zdravilom, ki vsebujejo diklofenak, izdajanje na veterinarski recept, poostritev nadzora, nadzor nad kadavri na mrhoviščih in umik dovoljenj (avtorizacij) za prodajo zdravil, ki vsebujejo diklofenak. Upoštevajoč te ukrepe se bo evropska komisija odločila o najprimernejšem načinu zmanjšanja tveganja za jastrebe in druge nekrofage ptice. Evropsko agencijo za zdravila lahko zaprosi tudi za ponovni pregled avtorizacije in pogojev uporabe vseh veterinarskih zdravil z učinkovino diklofenak v Evropski uniji.
Evropska komisija pri odločitvi običajno upošteva mnenje evropske agencije za zdravila oziroma odbora za uporabo medicinskih veterinarskih pripomočkov, iz zanesljivega vira pa smo izvedeli, da bo odločitev »politična«, saj imajo v slednji večino predstavniki veterinarske stroke. Torej je malo verjetno, da bo diklofenak prepovedala.
»Odločitve evropske komisije ne moremo napovedati, vemo pa, da je postopek umika registriranega zdravila težaven, saj se mu podjetja močno upirajo. Naredili smo vse, kar je v naši moči,« je prepričan Ramírez. »Če se bo evropska komisija odločila, da se diklofenak lahko še naprej uporablja, bomo nadaljevali kampanjo za njegovo prepoved. Razmišljali bomo tudi o vložitvi tožbe proti proizvajalcu Fatru in evropski komisiji, saj populacije jastrebov ne sme izpostaviti tveganju, kakor tudi ne investicij, ki so jih evropske države in ona sama vložile v njihovo ohranjanje.«
Odločitev za nadaljnjo uporabo diklofenaka v Evropi bi preostalemu svetu poslala sporočilo, da učinkovina ni problematična, in odprla vrata za njen izvoz. V neevropskih državah veterinarski nadzor in zakonodaja niso tako strogi, zato bi to lahko prineslo katastrofo, meni Ramírez. »V Indiji so se ljudje že začeli spraševati, zakaj je država prepovedala nekaj, kar je v Evropi dovoljeno.«
Pomembno točko v prid zagovornikom prepovedi je prinesla konferenca deležnikov Komisije za varstvo migratornih vrst ptic pred mesecem dni v Quitu, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki vključuje priporočilo državam o prepovedi diklofenaka v veterinarstvu. V Španiji in Veliki Britaniji sta bili sproženi tudi peticiji, naslovljeni na evropska komisarja za okolje in zdravje ter podjetje Fatro. Britansko je podpisalo že skoraj 35.000 ljudi.
V Sloveniji diklofenak ni registriran za uporabo v veterinarstvu, niti ni javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke prejela vloge za pridobitev dovoljenja za promet ali vnos zdravil, ki ga vsebujejo. Naša država ni oblikovala posebnega stališča do uporabe diklofenaka zaradi dejstva, da je pobudo za izdelavo enotnega evropskega stališča prevzela evropska komisija. »Vendar slovenska predstavnika, ki delujeta v odboru za uporabo medicinskih veterinarskih proizvodov, menita, da tveganje obstaja, s čimer se pridružujeta večini v odboru. Pri drugem vprašanju se pridružujeta mnenju, da z omilitvenimi ukrepi ni mogoče odpraviti tveganj za nekrofage ptice,« so odgovorili na agenciji.
