Kriminal povezuje še tako sprte strani

Preprosta ekonomska logika povpraševanja in ponudbe je v zadnjih mesecih bliskovito pognala trgovino nelegalnih migracij, kjer se je lani po ocenah strokovnjakov obrnilo med pet in šest milijard umazanih evrov, pojasnjuje Robert Črepinko, slovenski policist, ki vodi Europolov center za boj proti tihotapljenju migrantov.

Nekdanji prvi mož Nacionalnega preiskovalnega urada je v prvih mesecih leta 2014 odšel po novo znanje in izkušnje v Europol. Zasedel je visoko funkcijo, saj je postal vodja enote za organizirane kriminalne združbe. Del nalog, ki jih je opravljala njegova ekipa, je bilo tudi področje tihotapljenja migrantov. Zaradi migrantskega vala, ki je lani pljusknil v Evropo, je treba temu področju posvetiti več pozornosti, saj so zaznali povečan porast kriminalnih združb, ki služijo na račun tuje nesreče. Da bi bili čim bolj uspešni v boju proti tihotapljenju migrantov in državam članicam ponudili ustrezno strokovno podporo, je Europol ustanovil poseben center, vodenje pa je prevzel Robert Črepinko. Samo v prvih mesecih obstoja so pridobili podatke o 12.000 novih osumljencih, vpletenih v tihotapljenje migrantov.

Gospod Črepinko, že od začetka v Europolu zasedate vodstveni položaj. Pred časom ste postali vodja Europolovega centra za boj proti tihotapljenju migrantov. Kaj je glavni namen centra, ki ga vodite?

Ko sem pred tremi leti začel delati v Europolu, sem prevzel vodenje enote za organizirane kriminalne združbe, katerega del so bili tudi ukrepi proti tihotapljenju migrantov. Zaradi razvoja dogodkov in porasta kriminalitete na tem področju je Europol konec lanskega leta dobil trideset dodatnih delovnih mest, potem pa smo ustanovili center za boj proti tihotapljenju migrantov. Uradno smo ga odprli 22. februarja. Glavni namen je imeti center znanja za vse države članice Europola, predvsem zaradi različnih specifičnosti pri tihotapljenju migrantov. Najpomembneje pa je, da imamo zbirno točko, kamor se stekajo informacije držav članic, in da imamo na enem mestu zbrane najboljše strokovnjake, ki jih lahko vsak hip pošljemo v države članice, da jim ponudijo pomoč pri preiskovanju tovrstnih kriminalnih dejanj. Kljub ustanovitvi in nalogam, ki jih opravljamo, to ne spremeni pristojnosti Europola, ki, kot veste, nima preiskovalnih pooblastil. Naša glavna naloga je podpora pri preiskavah v državah članicah. Splošno pooblastilo Europola je, da smo udeleženi le takrat, ko gre za resno in organizirano kriminaliteto, kjer sta vpleteni vsaj dve državi članici.

Težko si je predstavljati, da ta zadnji pogoj pri tihotapljenju migrantov ne bi bil izpolnjen.

Res je, vedno sta vpleteni najmanj dve, navadno pa precej več držav. To je ena od specifik tovrstne kriminalitete.

Glede na okoliščine, v katerih se je znašla Evropa pred meseci, je bila ustanovitev takšnega centra verjetno nujna.

Seveda, migrantska kriza in s tem povezana organizirana kriminaliteta sta pokazali, da se države s kapaciteto ljudi, ki to preganjajo, niso mogle uspešno spopasti na nivoju, ki ga potrebujejo. Ker so nelegalne migracije globalni problem, je pomembno tudi, da sistem na širši ravni dobro dela.

Je po pol leta delovanja centra že čas za prve analize?

Gotovo. Izredno sem vesel, da nam je v center uspelo pridobiti zelo usposobljene kolegice in kolege iz evropskih držav, skoraj iz vseh držav Evropske unije. V tem času se je sodelovanje z državami članicami povzpelo na zelo visoko raven. Od začetku leta smo pridobili podatke o več kot 12.000 novih osumljencih, ki se ukvarjajo s kaznivimi dejanji s tega področja. Uspelo nam je ugotoviti, da se kriminalci hitro prepletajo in prilagajajo. Selijo se iz trgovine z drogami, ljudmi, orožjem, premoženjske kriminalitete v tihotapljenje migrantov. Samo zato, ker je veliko povpraševanja in ker so nezakoniti zaslužki tako visoki. Gre za preprosto ekonomsko logiko povpraševanja in ponudbe.

Dvanajst tisoč samo novih osumljencev? Koliko je potem skupno število ljudi v vaši bazi podatkov, ki jih sumite vpletenosti v nelegalne migracije?

Skupno imamo zdaj identificiranih nekaj čez 50.000 osumljencev. Trenutno podpiramo 55 preiskav, ki so tako obsežne, da zahtevajo našo neposredno udeležbo. Moji analitiki in specialisti v dnevnem sodelovanju z državami članicami pomagajo razvijati te preiskave in omogočati, da so vpletene vse države, kamor se mreže kriminalcev širijo. Vsak primer, ki je posredovan Europolu, dobi osnovno podporo. Pregledamo, ali so osumljenci znani, ali v kateri od držav že poteka preiskava in druge povratne informacije. Najobsežnejše in najkompleksnejše uvrstimo med visoko prioritetne preiskave. Ti primeri dobijo dodeljenega analitika in specialista. Sodelavci preživijo veliko časa v državah članicah, ne samo v Italiji in Grčiji, kjer imamo že ves ta čas nameščene naše sodelavce, ampak naše ljudi pošiljamo tudi v druge države, odvisno od potreb.

Kakšni so zadnji trendi pri tihotapljenju migrantov?

Zelo je zanimivo, da se izjemno hitro prilagaja spremembam v okolju. Poti in načini, kako tihotapiti migrante, se spreminjajo vsak dan, vsak teden. Zelo skrb zbujajoče je, da se v Evropski uniji povečuje število prevozov migrantov s tovornjaki. Še vedno je zelo živ lanski primer v Avstriji, ko je umrlo 71 ljudi. Ta primer smo te dni zaključili. Takšna oblika prevoza tihotapljenja migrantov je zelo razširjena. Pogosto nelegalno migrirajo tudi na vlakih. Zaradi sporazuma med Evropsko unijo in Turčijo se je število migracij na vzhodni sredozemski poti zmanjšalo, vendar je to migrantske tihotapske poti precej razpršilo po celotni zahodni balkanski poti in naprej proti drugim državam. Spremenjen je tudi način tihotapljenja ljudi po morju. Še vedno pa prednjačijo prenatrpana in povsem neprimerna plovila. Več kot 3500 ljudi je samo letos umrlo pri poskusih prečkanja Sredozemskega morja. So tudi nove poti iz Egipta, Tunizije, Turčije proti Italiji, mimo Grčije. Te spremembe z državami članicami vsak dan spremljamo in pripravljamo poročila, potem pa jih posredujemo državam. Predvsem jih opozarjamo, na kaj morajo biti še posebej pozorni.

Migrantska kriza je vse večji izziv za varnostne in obveščevalne službe. Situacija se spreminja iz dneva v dan. Kako težko je slediti vsem tem spremembam in kopici informacij?

To je zelo težko. Prav zato je naše delo tako zahtevno in pomembno, a po drugi strani zanimivo.

Glede migrantske krize v Evropski uniji ni nobene politične enotnosti. Države članice izvajajo vsaka svoje ukrepe. Kako to vpliva na vaše delo?

Kot vedno v karieri bom tudi tokrat ostal zelo trdno na svojem področju dela – to je trenutno pomoč državam članicam pri pregonu organizirane kriminalitete. Lahko povem, da temu vse države v Evropski uniji namenjajo zelo veliko pozornosti. Vidim veliko zavzetih kolegov, ki se spopadajo s to problematiko, ki je vse prej kot lahka.

Političnih odločitev oziroma politične neenotnosti tudi tokrat ne boste komentirali?

Seveda ne. Lahko komentiram le svoje področje, kjer vidim zelo veliko enotnost za ukrepe v boju s to povezano organizirano kriminaliteto.

Nelegalne migracije se navadno začnejo zunaj meja evropskih držav. Sodelovanje mora biti torej širše, predvsem z državami izvora. Nemogoče si je predstavljati, na primer, izmenjavo informacij s sirskimi oblastmi. Tudi Turčija in afriške države so lahko nepredvidljiv partner, kjer je veliko težav s korupcijo.

Sodelovanje z državami zunaj Evropske unije je poseben izziv za Europol, saj naša pravna podlaga omogoča izmenjavo in konkretno sodelovanje le z državami EU in s tistimi, s katerimi imamo sklenjene posebne operativne sporazume. Žal z nobeno severnoafriško, v bistvu Afriko na splošno, niti s Turčijo takšnega sporazuma nimamo. Kot rečeno, je to poseben izziv. Zato poskušamo najti druge oblike sodelovanja. Ena izmed teh je sodelovanje prek Interpola, ki ima predstavništva v vseh teh državah in kjer je možna izmenjava podatkov. Potem so tu še predstavniki držav članic, ki imajo v drugih državah uradnike za zveze. Ne moremo pa mimo tega, da v nekaterih državah ni urejenega sistema na splošno, kaj šele pravnega. Policijsko delo je takšno, da mora biti najprej opravljeno v svoji državi, šele potem pride na vrsto mednarodno sodelovanje. Za Libijo vemo, da je brezvladje; težave s korupcijo, ki so v mnogih državah, ste omenili že vi.

Za države izvora je značilno, da so oblasti za primerno plačilo pripravljene zamižati na eno oko, ko gre za pregon kriminalnih dejanj. Ravno nasprotno – lahko celo sodelujejo pri kaznivih dejanjih. Ali imate kakšne scenarije, kako preprečiti, omejiti takšno delovanje?

To vprašanje bi terjalo celodnevni pogovor, ampak bom strnil. Skupaj z Interpolom, potem ko smo ustanovili naš center, smo pripravili pregled oziroma poročilo o stanju glede tihotapljenja migrantov. Korupcija je kot pri drugih oblikah organizirane kriminalitete zelo pomemben generator kriminalne aktivnosti. Ko smo ugotavljali, v katerih državah in mestih je kriminalitete več, se brez zadržkov ozremo nazaj v zgodovino. Ljudje so že od nekdaj stremeli k boljšemu življenju, blaginji. Če pustiva zdaj vojne, so se vedno pomikali k boljšemu, urejenejšemu svetu. Gre za zanimivo dinamiko potovanja ljudi iz zahodne Afrike proti Evropi, ki trajajo tudi leto ali več, skoraj vsi pa so na tej poti žrtev tihotapskih skupin.

Gotovo ste locirali glavne tihotapske centre na obrobju Evrope. Kje so in koliko jih je?

Ravno v prej omenjenem poročilu smo z Interpolom omejili 250 kriminalnih žarišč. Okoli 170 jih je bilo v Evropi. To so območja, kjer je nastajala zgostitev kriminalnih aktivnosti, povezanih s tihotapljenjem migrantov. Trenutno sta dve poti najbolj aktivni: osrednja sredozemska (iz Libije, Egipta in Tunizije proti Italiji) in vzhodna sredozemska (iz Turčije v Grčijo). Zahodna sredozemska pot iz Maroka in Alžirije proti Španiji je občutno manj aktivna. Iz različnih držav izvora, če govoriva o Afriki, se na začetku ljudje stekajo v osrednji del, v Niger, od tam pa pot nadaljujejo v veliki večini proti Libiji, od koder gredo s plovili naprej proti Evropi.

Frontex ima določena pooblastila, da na državne meje zunaj Evrope pošlje svoje enote. Omenili ste, da imate tudi vi sodelavce stalno in začasno nameščene v tujini. Torej ima takšna ali podobna pooblastila tudi center, ki ga vodite?

Frontex je eden naših najtesnejših partnerjev, ki ima pristojnosti na zunanjih mejah Evrope. Že po naravi stvari mora biti naše sodelovanje tesno. V kratkem, že ta mesec, v veljavo stopi nova pravna podlaga, ki bo njihove pristojnosti še okrepila. Europol pa izvaja svoje aktivnosti v tako imenovanih evropskih regijskih delovnih skupinah, v skupni pisarni, ki jo je ustanovila Evropska unija; sestavljena je iz Frontexa, Europola, evropske službe za azil in drugih partnerjev, kjer skupaj vsak dan opravljajo svoje naloge. Naše pristojnosti so enake oziroma podobne. Torej, nimamo nobenih dodatnih pooblastil, razen že prej omenjene podpore pri preiskovanju mednarodne organizirane kriminalitete. V Grčiji sicer aktivno sodelujemo tudi pri identifikaciji oseb, ki bi lahko predstavljale grožnjo varnosti v Evropski uniji. Te naloge na grških otokih izvajajo tudi drugi predstavniki držav članic Europola.

Del javnosti je prepričan, da migrantski val prinaša tudi večjo teroristično grožnjo, medtem ko drugi opozarjajo, da teh dveh pojavov nikakor ne kaže enačiti. Je Evropa danes manj varna zaradi migrantov ali pa je manj varna zaradi kriminalnih skupin, ki spremljajo migrante?

Varnostnih izzivov ob takšni situaciji gotovo ne manjka, a ni preproste enačbe, da bi lahko rekli, kdo bolj oziroma kdo manj ogroža. Zahtevno za varnostne službe je v tem trenutku, da je iz Evrope na bojišča v Sirijo in Irak odšlo na tisoče pretežno mladih prostovoljcev. Veliko se jih je že vrnilo ali se bodo vrnili v bližnji prihodnosti, kar je za varnostne organe svojevrsten izziv. Varnostne grožnje, ki jih prinaša migrantski val, ne kaže zanemariti, zato smo države članice in Europol tako pozorni na ta migrantski val in kdo prihaja. Brez dvoma pa ne kaže enačiti – in tu moramo biti zelo jasni –, da so vsi, ki prihajajo, nevarni. Na varnostnih organih pa je, da tiste, ki bi lahko bili nevarni, identificirajo.

Težko je verjetno ob nedelujočem sistemu države izvora, morebitnih ponarejenih dokumentih migrantov, identificirati sumljivce, če tega ni v nobeni podatkovni bazi?

Vsekakor je to težka naloga, ki jo morajo v karseda največji meri izvajati na vstopni točki v državo Evropske unije. Pomembno je, da to izvajajo usposobljeni strokovnjaki, nenehno pa mora potekati izmenjava podatkov med državami. Mi poskušamo iz tujine vsekakor dobiti podatke o osebah, ki prihajajo k nam, in prek posebnih varnih komunikacijskih kanalov omogočiti izmenjavo vseh pomembnih podatkov. Pomembno vlogo pri preprečevanju vstopa in identifikaciji osumljencev ima tudi protiteroristični center pri Europolu.

Koliko denarja se obrne in koliko ljudi je vpletenih v nelegalne migracije, gledano s svetovnega merila?

Nezakoniti zaslužki z nelegalnimi migracijami obstajajo že od nekdaj, s tem se ne spopada samo Evropa, čeprav je zdaj res v ospredju, ampak je to zgodovinski pojav. Človeštvo vseskozi stremi k boljšemu, varnejšemu življenju. Za lani smo izdelali zelo konservativno oceno, ki pravi, da se je v povezavi z migranti, ki so prišli v Evropo, z nelegalnimi migracijami obrnilo med pet in šest milijard evrov [več kot polovica slovenskega proračuna]. Kot sem že povedal, je policija samo v EU zaznala več kot 12.000 novih osumljencev, kar pomeni, da gre za zelo razvejano kriminalno dejavnost, ki se hitro prilagaja tako potrebam trga kot našim aktivnostim. Več kot 90 odstotkov plačil je gotovinskih, od tega je kakšnih 30 odstotkov alternativnih oblik prenosa denarja oziroma nebančnih transferjev, denimo prek sistema hawala. Tako smo spet pred zahtevno nalogo varnostnih organov, saj je treba ta umazani denar identificirati in preprečiti pranje denarja, ker ga poskušajo kriminalci legalizirati. Izvesti je treba tudi ukrepe za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi. Pred dobrima dvema tednoma smo zbrali strokovnjake iz EU in iskali odgovore, kako priti do teh kriminalnih sredstev, ki so res enormna.

Kako je z že zgodovinsko gledano sprtimi narodi pri kriminalnem poslovanju? Med šiiti in suniti, tako kot pri drugih različicah veroizpovedi, raznih prepričanjih, narodnostih ..., divjajo celo vojne. Kako se te sprte strani razumejo, ko gre za kriminalne dejavnosti?

Mi ne zaznavamo prav nikakršnih razprtij med sicer sprtimi stranmi, ko sta v igri denar in možnost velikega zaslužka. Kriminal povezuje še tako sprte strani.

Kakšna je vloga Slovenije, ki je majhna država, a leži na pomembni geostrateški poti – tako za pretok prepovedanega blaga kot tudi za pretok nelegalnih migracij?

Slovenija je pomembna in je aktivna partnerica. Morda velja omeniti dve področji, ki sva se ju danes dotaknila. Slovenija ni aktivna samo pri skupnih preiskavah s kolegi v zahodni Evropi, še posebej je aktivna na zahodnem Balkanu. Ne le pri preprečevanju in preiskavah, povezanih s tihotapljenjem migrantov, ampak je zelo vodilna pri povezovanju različnih služb na zahodnem Balkanu, kar se tiče preprečevanja in ugotavljanja radikalizacije in drugih fenomenov na področju terorizma. Že lega je ključna, da smo Slovenci tako aktivni, vendar kaže izpostaviti tudi znanje in enote, ki jih imamo. Delajo namreč zelo dobro.

Ali po vseh teh letih delovanja v Europolu kdaj pomislite, da bi se vrnili v vrste slovenske policije?

Vsekakor. Moja trenutna pogodba tukaj traja še slabi dve leti in na srečo imam pri delu veliko stikov s slovenskimi kolegi. Ne samo, da sem vedno znova vesel, ko jih obiščem ali pa se vidimo tukaj na Europolu. Veselim se tudi trenutka, ko se bom lahko vrnil domov. Slovenska policija mi je dala veliko izkušenj in znanja, preden sem prišel v Europol. Prav zato se veselim prihoda domov.

Je kakšen poseben razlog, da se, tako kaže, ne boste potegovali za nov mandat?

Europol je neverjetno dobra izkušnja. Upam, da bo še veliko Slovencev dobilo priložnost, da pridejo sem. Dom in domače okolje pa sta le nekaj drugega. Europol ima zelo dober mehanizem, saj naše bivanje tu lahko traja največ devet let, pet plus štiri. Izjema so naše podporne službe, recimo kadrovska, pravna. To je zaradi načela rotacije, da dodatne izkušnje in znanje, ki ga tu dobimo, prenesemo v lokalno okolje, domačo policijo. S tem pa damo prostor drugim, da si naberejo novih izkušenj. Takšen mehanizem rotacije se mi zdi zelo dober. Ni pa tukaj potegovanja za nov mandat, ampak Europol ponudi podaljšanje mandata. Do takrat je še nekaj časa in, iskreno povedano, bi bilo preuranjeno že zdaj govoriti, kakšna bo moja dokončna odločitev.