Krizi evrskega območja ni videti konca, toda dosegla je kritično točko

Ne glede na to, kaj si kdo misli o izidu, so v tej igri vsi poraženci, gledamo velikanski poraz Grčije, Nemčije, Evrope. Poleg trenj med Grčijo in kreditodajalci, razkola med Nemčijo in Francijo, je tu še razcep med EU in ZDA.

Vse od referenduma je jasno, da bodo grški državljani plačali zelo zelo visoko ceno, vtem ko je Aleksis Cipras postal bolj patetična kakor tragična figura. Grčija ni več niti senca države. Veliko je izgubila Nemčija; njena moč je obupna, njena jeza razdiralna. Nanjo ne gledamo več kot na benevolentno evropsko silo, ki je po grozotah vojn opravila katarzo kot nobena druga. Ta civilizirana, zmerna, previdna država, ki je desetletja zadrževala svojo moč, je s povišanim glasom utišala vse, preprečila vsako rešitev grškega vprašanja. Ekonomske teorije, številke, morala so se zlepili v eno, v nemških ekonomskih pogledih je zaznati mržnjo, »schuld« je dolg in krivda hkrati, zadolžena Grčija ne zasluži empatije.

In obupno veliko je izgubila Evropa, iz nje je odtekel najresnejši izziv ideje združene Evrope po drugi svetovni vojni, skupna valuta, piše zgodovinar Mark Mazower. V okoliščinah opešane politične kulture in globokega nevedenja o drugih državah in drugačnih tradicijah je spopad grške lenobe in pruske krutosti potegnil najslabše iz nas. Brez solidarnosti ostaja prazna lupina ekonomizma. Smo pozabili, kaj je več: klasični teater ali knjigovodstvo?

Pomenljivo je, da se je najbolj v bran Grčiji in njenemu dolgoročnemu preživetju postavil Mednarodni denarni sklad. Na dan odločanja o reševalnem svežnju v atenskem parlamentu je prišlo na dan tajno poročilo IMF, zelo kritično do evropskega ravnanja z Grčijo. »Dramatično poslabšanje vzdržnosti dolga kaže potrebo po odpisu dolgov, ki močno presega raven, o kateri se tačas razpravlja in jo je predlagal krizni sklad ESM.« Reuters navaja vir, da so finančni ministri evroobmočja imeli te številke v soboto na mizi in da so voditelji EU poznali poročilo, preden so sklenili dogovor z Atenami.

Zastavilo se je vprašanje, čemu so poslanci grškega parlamenta sploh glasovali o paketu, če celo IMF kot globalni arbiter v teh rečeh ne verjame v ustreznost aktualnega reševanja Grčije. Institucija je dala jasno vedeti, da ne želi več sodelovati v aranžmaju, če Nemčija ne opusti nasprotovanja odpisu dolga. Napad IMF na EU, vključno z ostrimi kritikami Grčiji vsiljenih reform na maratonskih pogovorih konec tedna, ni presenetil.

V intervenciji je razbrati prstne odtise Združenih držav. Poročilo IMF – vse od 1944. ga obvladujejo Američani, vse se zgodi z njihovim privoljenjem – navaja tisto, kar stalno govori Washington. Večkrat je dal vedeti, kar je dovolj, je dovolj, Grkov ni mogoče stiskati v nedogled. Ob izjavah in telefonskih klicih v Berlin je nedavno diletantsko reševanje krize kritiziral ameriški finančni minister Jack Lew. ZDA so zdaj očitno pokazale, da IMF ne bo sodeloval v novem reševalnem svežnju brez izdatnega odpisa dolga. Američani pripovedujejo Evropejcem, da lahko čakajo 30 let na začetek odplačevanja grškega dolga.

Grčija je protektorat s krinko, piše Repubblica. Prenehala je obstajati kot samostojna država. Ostajajo Grki, vnaprej obsojeni na ekonomske žrtve, do konca ponižani; oblast so predali Bruslju, Frankfurtu, Berlinu.