Portret tedna, Zdravko Počivalšek: Ledolomilec, ki ne počiva

»Da bi prišel kdo s čarobno palico in v hipu rešil probleme, tega ni bilo nikoli. Sem povsem navaden človek, realist in empirik. Pri delu sem vedno uporabljal 'zdravo kmečko logiko'. Počni tisto, kar misliš, da je dobro. Najprej moram narediti prvi korak.« Tako nekako je skušal svojo filozofijo ob življenjski prelomnici razložiti Zdravko Počivalšek, najverjetnejši novi gospodarski minister, ki bo uresničil nov slovenski vladni rek: V četrto gre rado.

V četrtek ga je bilo težko priklicati. Ne zato, ker bi se izogibal ali bal novinarjev. Preprosto je delal do poznih večernih ur. Sam zavrača oceno, da je deloholik, toda njegov zelo tesni sodelavec je o njem dejal: »Izredno rad dela. Povezuje tiste, ki so delavni in produktivni. Lenuhov pa nima rad blizu.« Torej daleč od tistega anonimneža, ki mu je na spletu očital, da njegov priimek po pregovoru Nomen est omen pove vse o njem. »Moje ime preprosto pomeni, da sem zdrav kot počivalšek.«

V četrtek popoldan mu je bilo najtežje doslej v podjetju: stopiti pred svoje delavce, jim pogledati v oči in pojasniti, za kaj gre. »Povedal sem jim, da se zavedam, da grem začasno, lahko le za en mesec, lahko za tri leta in tri četrt. Videli so, da mi je težko. Lažje je to, ker me bosta nadomestila finančnik in vodja trženja in ker se mi je uspelo dogovoriti, da mi v času mandata delovno razmerje v Termah Olimia miruje.«

Prizna, da ga preveva previdnost, neke vrste zadržanost, nerad uporabi besedico strah: »Najbolj me je strah, ko me ni strah.« Vsi ga namreč opozarjajo na precejšnjo verjetnost, da ga birokratsko kolesje lahko požre, začne brusiti in lomiti, skratka, da se podaja v milo rečeno zapleten državni birokratski labirint. »To je morda res. Toda riba vedno smrdi pri glavi. Najbolj odgovoren je tisti, ki prevzame odgovornost,« odgovarja, kot osamelec (takih ne raste prav veliko), ki kljubuje viharjem.

O tem, kako se bo lotil novega dela, v kaj bo posegal, čemu bo dal prednost, kaj si misli o prodaji državnega premoženja, o svoji strategiji ... zdaj noče povedati nič. To se povsem ujema z oceno, ki mu jo je dal Janez Jager, direktor trženja Istrabenz Turizma Portorož: »Najprej naredi in potem govori. Ima ogromno energije in je nadvse odločen. Kar si da v glavo, naredi. Lomi gore.« Samo Hribar Milič, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: »V tem trenutku eden najboljših slovenskih menedžerjev. Strateško razmišlja, dobro organiziran, pozna več gospodarskih področij, ne samo turizem, in zelo dobro sodeluje s poslovnim in lokalnim okoljem. Potrebuje podporo vlade, sicer mu ne bo uspelo.«

Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager: »Je oseba, ki se ne prilagaja stvarem, za katere misli, da niso v redu.« Iztok Altbauer, direktor Združenja slovenskih naravnih zdravilišč: »Vizionar. Upa si več kot drugi, zato tlakuje spremembe. Drzne si biti 'ledolomilec' in omogoča 'ladjevju', da mu sledi. Je zunaj običajnih stereotipov. Pravočasno je videl, da Atomske toplice niso blagovna znamka za tujino. Moraš biti vizionar, da ti to uspe.« Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije: »Skupaj z županom Petrom Misjo sta izjemen tandem, ustvarila sta eno redkih turističnih destinacij pri nas, ki deluje celovito. Turisti nikakor niso zaprti samo v hotelsko podjetje, ampak tesno povezani v turističnem območju.«

Peter Misja, tudi predsednik Turistične zveze Slovenije: »V taki občini, kot je Podčetrtek, ne moreš imeti dveh ekip, ki bi brcali na isti gol. Podjetje je vodil uspešno. Težko je najti takega človeka. Nikoli ne pusti prijatelja na cedilu. Res sva si podobna, ker sva v osnovi oba kmeta, delavna in garača. Mislim, da bo dvignil rejting vladi. To se bo pokazalo takoj, ko bo imel priložnost. Ampak o svojih potezah bo govoril šele, ko bo kaj narejenega. V Sloveniji so zmeraj nasprotniki, ki komu iščejo napake. Stoodstoten sem, da mu ne morejo najti nič strašnega, ker je preveč delal, da bi lahko sploh mislil na nepravilnosti.«

Anonimnež na spletu je zapisal: »Zna poslati tudi marsikoga v PM.« Sicer pa je imel izjemno dober občutek za mlade, uspešne arhitekte, ki so za arhitekturne posege v Termah Olimia prejemali prestižne nagrade (Plečnikovo, piranesi 2006). Dosegel je, da ima majhna, na videz zakotna slovenska vas v povprečju vsak dan po 1000 gostov in posluje 12 mesecev na leto. Turisti pa prihajajo, ker imajo kaj početi.

Prvi posel diplomiranega univerzitetnega agronoma je bilo preoblikovanje TO Kooperacija iz Kmetijskega kombinata v Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah, šest let (do 1999) je vodil Mlekarno Celeia in še danes pravi, da se najbolj spozna na mlekarstvo oziroma predelovalno industrijo, da ima raje tovarne, ki imajo ograje in vratarja pred tovarniškim dvoriščem, kot storitvena podjetja, ker je slednja težko voditi. Ko je prevzel vodenje Atomskih toplic, so bile te na dnu. Leta 2009 sta z županom dosegla, da je postal Podčetrtek najlepša vas v Evropi. Leta 2010 je postal menedžer leta. Kandidat za ministra je bil že po razrešitvi Stanka Stepišnika v vladi Alenke Bratušek. Pred dvema letoma se je zavzemal za spremembo delovnopravne zakonodaje. Rad bi imel bolj proste roke pri odpuščanju slabih delavcev, pri razbremenjevanju stroškov delovne sile. Pozna tudi predelovalno industrijo, trgovino, predvsem pa malo podjetništvo, ve, kaj pomeni plačevanje prispevkov, davkov, pridobivanje poslov, kreditov, pozna grožnje sive ekonomije.

Na vprašanje, ali je res neuspešno poskušal z menedžerskim prevzemom, je odgovoril: »Zgodba o tem je film, ki ga ni mogoče povedati v treh stavkih. Od leta 2004 so si razna podjetja prizadevala prevzeti Terme. Mi smo imeli samo dve strategiji obrambe: podjetje mora poslovati čim bolje, da bo čim dražje, da nas ne more kupiti kdor koli. In vse, kar se v zvezi s tem dogaja, naj se dogaja nad mizo, ne pod mizo, naj torej ne bo kravjih kupčij. Nekajkrat smo bili že povsem na robu takih kupčij, a vedno so se našli ljudje, ki so poskrbeli, da so se stvari dogajale nad mizo. Samo zato smo si zaposleni prizadevali postati solastniki tega podjetja in prišli do večjega deleža, sicer pa je večinska last ostala pri državnih podjetjih: Slovenske železnice, Kad, NKBM, SDH in tudi Zvon v stečaju.« Približno 5-odstotni delničar Term je tudi Bioto turizem, v katerem ima Počivalšek približno tretjinski delež.

Čeprav je v domačem Podčetrtku eden od ključnih podpornikov Liste za razvoj in obnovo doma ROD, se je v resnici držal stran od klasične slovenske politike: »Star pregovor pravi, da dober oštir ne sme biti v nobeni stranki.« Turistični delavci so si oddahnili: končno minister, ki razume slovenski turizem. Zato upajo, da bo pomagal odpraviti vsaj največje ovire v njem. »V turizem sem pravzaprav zašel. Zdaj se kolegi iz turističnega gospodarstva že bojijo in me opozarjajo, da ne bi kovačeva kobila ostala bosa.«

Vsak torek kljub 57 letom še zmeraj igra košarko (rekreativno). Doma ima hlev z nekaj teleti in sedmimi konji. »Kmetije nimam zaradi ekonomije, ampak zaradi duše. Do letos mi je pri tem veselju največ pomagal in opravil oče. Zdaj ga, žal, ni več. Sem na križišču. Zato bom moral to obveznost drugače zastaviti. Kmetijo nekoliko preoblikovati, odpovedal pa se ji ne bom.«