Najboljši šprinter vseh časov

Usaina Bolta, enega najbolj, če že ne najbolj prepoznavnega športnika v zgodovini, se je oprijel vzdevek Lightning Bolt. Svetleči izstrelek oziroma Jamajška strela. Po vsaki zmagi »izstreli« oziroma ponazori izstrelek, ki simbolizira vse, kar v njem ljudje prepoznajo, predvsem pa olimpijskega šampiona in svetovnega prvaka, ki se tako silovito požene po tekaški stezi, da mu od olimpijskih iger v Pekingu 2008 že na šestih velikih tekmovanjih (olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih) nihče ni kos.

A najhitrejši zemljan na vrhu 7,3-milijardne piramide, ki je tako ponosen na svoj imidž­ razkošnega šovmena in ime, z njim pred petnajstimi leti ni bil zadovoljen. Pravzaprav ga je sovražil, ker je bil kot mulc vse prej (Husein, Tusain, Husam) kot Usain. Zato mu je mama po jamajški tradiciji dala vzdevek VJ. Zakaj prav VJ? Razložil je, da si je mama Jennifer pač izbrala ti dve črki. Bolt seveda ne bi bil Bolt, če se ne bi poigral s svojimi vzdevki in pokazal pravo plat odprte osebnosti. Po vseh priznanjih, ki jih je dobil v zadnjih letih, je prosil prijatelje, naj ga kličejo Dr. The Honourable Ambassador Usain Saint Leo Bolt. A ga nočejo. Za rojake in tudi ves atletski svet bo za vselej ostal Jamajška strela, najboljši šprinter vseh časov, ki je podiral rekorde, se znal zabavati in s šovom slediti gledalcem.

Je izjemen atlet, kakršnega v šprintu še ni bilo. Jamajški orjak je pravzaprav prototip klasičnega šprinterja majhnega telesa in hitrih nog. Rekordnih 100 metrov je denimo pretekel s povprečno hitrostjo 37,58 km/h v 41 korakih. Vsak dotik noge tal je dolg 0,05 sekunde, kar pomeni, da je na 100 metrov na tleh le 2,05, na 200 metrov pa 4,10 sekunde. Njegov korak je dolg 2,44 metra, pri polni hitrosti pa jih naredi štiri v sekundi.

O izjemni Boltovi hitrosti je seveda več razlag, kombinacija maksimalne hitrosti in telesnih razmerij (visok je 196 centimetrov, težak pa 94 kilogramov) pa je uganka tudi za najbolj znane biomehanike in športne fiziologe. Na kalifornijski univerzi Stanford so ugotovili, da mu telesni proporci omogočajo učinkovito pretvorbo mehanske energije krčenja mišic v maksimalno horizontalno hitrost teka.

Slovenski biolog in strokovnjak za merjenje mišic Srdjan Djordjević, ki je po zaslugi Merlene Ottey med redkimi, če ne kar edini, testiral jamajškega šampiona zunaj Kingstona (s tehnologijo TMG oziroma merjenja tipičnih vlaken), pojasnjuje izjemno hitrost z uravnoteženostjo mišic, ki so tako usklajene, da delujejo kot ena.

Druga, tudi siceršnja prednost atletov Jamajke je superlordoza oziroma velika ukrivljenost spodnjega dela hrbtenice. To jim omogoča bolj učinkovito potiskanje naprej v šprintu z najmočnejšo mišično skupino nog – kvadricepsom. Zaradi ukrivljene hrbtenice imajo zelo razvite zadnjične mišice, ki jim omogočajo učinkovito pospeševanje.

Bolt je imel težave, saj je imel eno nogo za 1,2 centimetra krajšo. Iz jamajškega in ameriškega visokega povprečja ga je dvignila maksimalna hitrost, v kateri presega tekmece za razred. Največjo dosega med 60 in 80 metri teka – pri rekordu 44,72 km/h.

Med vsemi naravno danimi vrlinami je najbolj fascinantna sposobnost ohranjanja pravšnje sproščenosti v najbolj stresnih trenutkih. Temelji jo seveda na posvečenosti teku, ki je na Jamajki na ravni religije, kot denimo glasba reggae. Odločilna pa je bila mladostna izkušnja. Ko je leta 2002 na mladinskem SP na domačem terenu bilo vse breme na takratnem 15-letniku, se je pred finalom zaradi velikih pričakovanj tresel kot šiba na vodi in bil tako živčen, da je narobe obul čevlje. A je to izjemno napetost premagal in osvojil zlato kolajno. Ta trenutek mu je spremenil življenje, kajti ko je spoznal, da v napetosti pravzaprav uživa, ni bilo več skrbi ...

Letos je prvi atlet sveta nekajkrat poudaril, da v Riu de Janeiru pri 30 letih bržkone ne bo več konkurenčen mladim tekmecem. A očitno ni mislil tako resno, kot se sliši. V Pekingu letos ni bilo videti prav nobene podrejenosti,­ čeprav so nastopi pred svetovnim prvenstvom kazali, da je zelo ranljiv. Edinega izzivalca Justina Gatlina je ugnal v kozji rog. V Ptičjem gnezdu je bil Usain spet stari dobri Bolt. Glede na to, da na prvenstvo ni prišel stoodstotno pripravljen, si lahko le zamišljamo, kakšne predstave nas čakajo čez leto dni v Riu.

Najbolj logično in vsakdanje vprašanje je, kje so skrajne meje najhitrejšega zemljana, ki je postavil na glavo vse teorije o šprintu, kot so jih nekoč v skoku v višino Američan Dick Fosbury s »flopom« ali pa Rus Aleksander Barišnikov v rotacijski tehniki v metu krogle. Čeprav so znanstveniki ocenili, da lahko teče tudi okrog 9,48, se ne bo pehal za rekordi. Do upokojitve po SP leta 2017 v Londonu si želi na velikih tekmah ostati nepremagljiv. Pred leti je bil osredotočen na štoparico in tekel za rekordi, potem pa za kolajnami. Zdaj ga zanima – dediščina.

Postal je najboljši šprinter vseh časov (prehitel je Carla Lewisa). »Če bom zmagal še na naslednjih dveh največjih tekmovanjih, bom tudi najboljši atlet vseh časov. Zavedam se, da bodo nekega dne prišli fantje in potolkli moje rekorde, zelo pa se bodo morali potruditi, da bodo tudi mojo dediščino zlatih kolajn. Zelo ponosen sem, da me od mojega prvega svetovnega rekorda maja 2008 (9,72) nihče ni premagal na velikih tekmovanjih,« Bolt razmišlja o karieri, ki jo bo po igrah v Riu podaljšal za leto dni zaradi sponzorjev.

Z osredotočenjem na olimpijskih igrah v Riu ne bo imel težav, čeprav se je, po vseh kolajnah, zelo težko skoncentrirati na tekme. Pred prihodom v Peking je dejal, da se bo osredotočil na svoje delo oziroma da bo skrbel za rezultatsko zapuščino in se ne bo tolkel po prsih, če bo v zadnjih desetih metrih pet metrov pred tekmeci. Kot je bilo videti v teku na 200 metrov, ni mogel iz svoje kože. Še preden je bil v cilju, se je trkal po prsih: »Jaz sem nepremagljiv šampion.«