Napovedujemo: Intervju z Magnificom

Sprejme me na vratih Doma svobode, studia v Tivoliju. Tako je, kot bi prišla k njemu domov; pogreznem se v zdrsan naslonjač, dekleta prinesejo espresso in plastenko vode z logotipom Magnifico. Sončno jesensko dopoldne je, a prostori že vrvijo od mladih ljudi, slišim tipke klavirja, bobne, glasove, njegov brat Schatz! v akciji. To je še eno Magnificovo leto.

Robert Pešut - Magnifico v Sobotni prilogi o svojem novem albumu Charlatan De Balkan, o glasbi za visokoproračunsko serijo Senke nad Balkanom, o božičnem koncertu v Stožicah, o Cicciolini, poeziji, ženskah, tesnobi in »opici na rami«, ki ga, kot pravi, že od malega ves čas sili, da se spušča v čudne, nelagodne situacije. Čeprav še vedno verjame, da se samo v polju sramu in nelagodja rojeva umetnost.

»Vsakič, ko sem vstopil v polje nelagodja, ko me je bilo sram, da sem sploh pomislil, da bi to naredil, je bilo, kot da bi se odprli neki novi nevroni ... Tiste tigraste gate za naslovnico albuma Sexy Boy, recimo ... Velikokrat sem bil v zadregi s svojim početjem. Veliko je bilo te nesigurnosti. Malo sem se zafrkaval, potem smo pa nenadoma to dali ven, v javnost. Potem moraš pa to, kar si naredil, nositi. In vsakič sem si rekel, nič, naj gre to ven, to je zadnja stvar, ki jo bom naredil, potem se bom nehal ukvarjati z muziko. Velikokrat sem to sklenil. Podobno je bilo, ko so mi na Sonyju rekli, naj z njimi podpišem pogodbo za deset let. Ste nori? Za deset let? Meni bi se zmešalo. Jaz moram imeti ves čas občutek, da se jutri lahko neham ukvarjati z glasbo,« je med drugim povedal za Sobotno prilogo.

Intervju z Magnificom si preberite v jutrišnji Sobotni prilogi.