Tiskane izdaje
Kosovarji vidijo v premieru Isi Mustafi priložnost, da se postopoma osvobodijo Hashima Thaçija. Po mnenju tistih, ki razmišljajo z lastno glavo, je najmočnejši kosovski politik razprostrl svoje lovke v vseh centrih moči in vzvodih sistema. Nevarna igra za Mustafo, ki ga ne čaka lahko delo, ker Thaçi ni priplaval po juhi. Ni dobil zaman vzdevka Kača.
Srbska oblast je leta 1990 preganjala tudi Iso Mustafo. V kosovski vladi v izgnanstvu je bil minister za gospodarstvo in finance. V tujini je organiziral sistem financiranja izobraževanja in kosovskih institucij, ki so se pod vodstvom Ibrahima Rugove upirale srbskim oblastem. Mustafa je prepričan, da je bil dober župan Prištine. Bitko za kosovsko prestolnico je na zadnjih lokalnih volitvah izgubil, ker so ga složno rušili vsi politični nasprotniki, ne glede na njihova programska izhodišča, ki so si podobna kot noč in dan.
So bili v teroristični skupini, ki se je v Kumanovu spopadla z makedonskimi silami, res večinoma Kosovarji pod vodstvom bivših borcev Osvobodilne vojske Kosova (OVK) in telesnih stražarjev albanskih politikov s Kosova in iz Makedonije?
Zaradi krvavih spopadov v Kumanovu smo zares zaskrbljeni, ker ni bilo nobenega razloga zanje. To so bili posamezniki, ki so delovali na lastno pest. Kot kaže, so bili nekateri med njimi res bivši člani OVK, ki so odšli v druge kraje in povzročili nasilje. S takšnimi dejanji se ne strinjajo niti veterani niti njihovi kolegi iz OVK. Sodelovali bomo z makedonsko vlado in skladno z zakoni odgovorne za ta dejanja postavili pred roko pravice.
Ali držijo navedbe gibanja Samoopredelitev, da so teroristi na Kosovu širili informacije, da bodo tudi Američani podprli albanski upor in da bodo Albanci na Kosovu v zahodni Makedoniji nadomestili ozemlje, ki so ga izgubili na severu Kosova?
Nič od tega ne drži. Nimamo nobene podobne informacije. Nismo izgubili nobenega dela kosovskega ozemlja. Na severu Kosova že izvajamo našo suverenost. Tam je navzoča kosovska policija, z zadnjim sporazumom pa delujejo tudi sodišča in tožilstva. Predsedniki teh štirih srbskih občin so sprejeli kosovski proračun. Američani so naši prijatelji, ki nam pomagajo, da peljemo naprej proces demokracije in razvoja. Njihova politika je politika prijateljstva, ki želi približati manjšine. Če je gibanje Samoopredelitev širilo takšne neresnične informacije, je njihovo ravnanje neodgovorno.
Ali lahko prelivanje krvi v Makedoniji destabilizira tudi Kosovo?
Prizadevali si bomo v sodelovanju z državnimi organi Makedonije, da se to ustavi. Smo sosednji državi in nestabilnost v eni državi lahko destabilizira tudi drugo državo. V našem interesu je, da podpremo ohranitev stabilnosti v Makedoniji in negujemo zelo dobre odnose.
Kaj je ukrenila Priština, da bi razsvetlila vpletenost Kosovarjev v dogodke v Kumanovu?
Čakamo na jasne informacije makedonske vlade. Doslej smo bili obveščeni le o štirih osebah, ki so se predale. Čakamo, da bosta policiji obeh držav začeli sodelovati, makedonskim oblastem pa bomo pomagali v vseh pogledih. Če so na Kosovu ljudje, ki so krivi za nasilje, bomo poskrbeli za kazenski pregon zoper njih.
Kako se je v kolektivni spomin Kosovcev zapisalo protestno zborovanje v podporo kosovskim rudarjem v Cankarjevem domu?
Slovenski predstavniki so tedaj odkrito izražali nestrinjanje s politiko jugoslovanskega vodstva, v kateri so imeli glavno besedo Srbija in Srbi. Februarja 1989 so rudarji na Starem trgu (Trepča) ostali v rovu, da bi nasprotovati srbski vojaški in policijski okupaciji Kosova. Zborovanje solidarnosti z rudarji v Cankarjevem domu je imelo poseben pomen za svobodo, ki je bila na obzorju, in za svobodo govora. Pokazalo je, da rudarji in Kosovarji niso sami. V tistem času je malokdo pričakoval kaj takega.
Za ljudstvo Kosova ima Trepča poseben pomen. To se ne nanaša samo na dogodke iz leta 1989, ampak tudi na vlogo, ki jo je podjetje dolgo časa imelo v gospodarskem razvoju, zaposlovanju, izvozu. Danes so se stvari spremenile, tako trg kot tehnologija in gospodarski sistem ter struktura, vendar je nostalgija za Trepčo ostala. Prizadevamo si, da vlogo podjetja in bogastva rudnin postavimo na realne podlage tržnega gospodarstva. Strategijo za Trepčo bomo vzpostavili s posebnim zakonom.
Ste prepričani, da je načrt Marttija Ahtisaarija zacementiral nerešena lastninska vprašanja med Srbijo in Kosovom?
Kosovu kot nekdanji federalni enoti ni bilo omogočeno, da sodeluje pri delitvi premoženja nekdanje federacije, tako kot drugim enotam. Sprejeli smo kreditne obveznosti, vendar nič od državnega premoženja. Vse premoženje Kosova znotraj meja naše države pripada državi Kosovo. Predvidena je možnost, da se sredstva iz privatizacije prenesejo v skrbniški sklad in čakajo določen čas na morebitne zahteve na premoženje. To velja tudi za zahtevke iz Srbije. Drugega premoženja s to državo ne bomo delili.
Ali so Slovenci v misijah Euleks in Kfor upravičili vaša pričakovanja?
Mislim, da so Slovenci precej prispevali k približanju narodnostnih skupnosti in varnosti, kajti naveza med Slovenijo in Kosovom ter skupna preteklost sta Sloveniji omogočili, da prispeva na poseben način. Ob tej priložnosti želim izraziti, tudi v imenu državljanov, spoštovanje in zahvalo vladi in državljanom Slovenije za podporo. Enako pomembno je tudi vključevanje Slovenije v gospodarski razvoj države. Na Kosovu je danes prisotnih veliko slovenskih podjetij. Verjamemo, da so ta podjetja prispevala h gospodarskemu razvoju. Slovenija se uvršča med države z visoko stopnjo tujih naložb na Kosovu.
Zakaj je moral nekdanji kosovski predsednik Fatmir Sejdiu, ki mu je uspelo v najbolj kritičnih časih za Kosovo pomiriti pacifistično in vojno krilo na Kosovu, čez noč spakirati kovčke?
Predsednik Sejdiu je po smrti predsednika Ibrahima Rugove podedoval položaj predsednika LDK in predsednika Kosova. Rugova je veliko prispeval k pacifističnemu uporu in mednarodni podpori za svobodo, neodvisnost in demokracijo. Odločitev ustavnega sodišča, da je Sejdiu kršil ustavo, s tem da je bil hkrati na položaju predsednika države in prvega moža LDK, je sprejel in odstopil s položaja predsednika. V resnici je bil zelo previden in v času svojega mandata ni aktivno uveljavljal položaja predsednika LDK, vendar je spoštoval odločbo ustavnega sodišča.
So bile za ustoličenje Afitete Jahjaga, ki je bila politično anonimna, odločilne njene skupinske slike z nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeem Bushem in državno sekretarko Hillary Clinton?
To je bil dogovor treh političnih strank, Demokratske stranke Kosova, Demokratske zveze Kosova in Zveze Novo Kosovo, po razglasitvi sodbe kosovskega ustavnega sodišča, da so bili kršeni ustavni postopki pri izvolitvi Behgjeta Pacollija za predsednika države. Naš konsenz je bil, da predsednico izvolimo za določen čas, dokler ne izpeljemo reform zakona o volitvah. Najkasneje v letu in pol naj bi šli na nove predsedniške volitve. Ta sporazum je bil kasneje kršen. Nismo imeli nobenega konkretnega predloga, kajti računali smo, da bomo šli kmalu na volitve. Zato smo sprejeli predlog za Jahjago, ki je prišel od ameriškega veleposlanika.
Ali kosovskemu predsedniku njegova vloga omogoča, da bi sprejemal pomembne odločitve?
Na Kosovu imamo parlamentarni sistem, predsednik pa ima veliko vlogo pri zagotavljanju enotnosti naroda. Glavne odločitve sprejme skupščina Republike Kosovo.
Po navedbah vodje kosovske diplomacije Hashima Thaçija ste se s koalicijsko pogodbo obvezali, da boste podprli njegovo kandidaturo za predsednika ...
To je del koalicijske pogodbe. Demokratska zveza Kosova bo spoštovala dogovor in njeni člani bodo leta 2016 glasovali za Thaçija na predsedniških volitvah.
Ali ga pri delu, če bo izvoljen, ne bo oviralo, da je bil leta 1997 na okrožnem sodišču v Prištini obsojen na deset let zapora zaradi terorizma?
Sodišča Miloševićevega režima so obsodila vse nas. Toda te sodne odločbe so za nas neveljavne. Srbija bi morala čim prej razveljaviti vse te odločbe in se distancirati od kazenske politike Miloševićevega obdobja. Srbske paravojaške, vojaške in policijske sile so izvajale terorizem in kriminal na Kosovu, ki sta zahtevala več kot deset tisoč življenj civilistov, ne pa Thaçi in OVK, ki sta se zavzela za obrambo in osvoboditev naše države.
Je kosovska vlada res obljubila poslancem srbske manjšine, ki so se po dvomesečnem bojkotu vrnili v parlament, več besede pri odločanju?
Srbski poslanci v primerjavi z albanskimi nimajo večje ali manjše moči pri sprejemanju odločitev. Nismo jim obljubili ničesar, da bi se vrnili v parlament in vlado, le zavezali smo se, da bomo izvajali koalicijski sporazum, tako kot smo ga podpisali pred ustanovitvijo parlamenta. Sami so presodili, da lahko prispevajo več za kosovske Srbe in državljane, če so del institucij, kot pa če bi bili zunaj njih. Mislim, da so naredili pravo potezo.
Srbski poslanci bodo imeli ključno vlogo, ko bo parlament odločal o ustavnih spremembah, potrebnih za ustanovitev sodišča za vojne zločine med konfliktom na Kosovu in po njem v letih med 1998 in 2000 ...
Ustava Kosova določa, da je potrebna dvetretjinska večina glasov za sprejem ustavnih sprememb, vključno z dvema tretjinama glasov poslancev iz vrst manjšin. To načelo je treba izvajati, da se lahko ustanovijo specializirana sodišča.
Zakaj ustanovitvi sodišča, ki ga skuša Priština spraviti pod streho predvsem zaradi pritiska ZDA in EU, nasprotujejo številni Kosovarji, med njimi tudi nekateri člani vladnih strank?
Ustanovitev specializiranih sodišč zahteva splošen konsenz v državi. Kosovo se počuti kot oškodovana stran zaradi srbskih zločinov. Menimo, da kazni za zločine, storjene na Kosovu, v velikem delu niso zadostile pravici. Kosovo je v primerjavi z drugimi državami odlično sodelovalo s sodiščem v Haagu, saj je vsako zahtevo obravnavalo z visoko prioriteto.
Je ustanovitev sodišča v interesu Kosova?
V interesu moje države je vsaka institucija, ki zagotavlja pravičnost in omogoča svetlejšo prihodnost za vse nas. Našo državo smo zgradili v sodelovanju z ZDA in drugimi državami Evropske unije in menimo, da je naša odgovornost spoštovati to partnerstvo tudi ob zahtevi za ustanovitev tega sodišča.
Mar ne bo njegova ustanovitev vodila v preiskavo proti nekdanji OVK?
Kosovska osvobodilna vojska se je borila pravično, da bi zaščitila domove, torej narod Kosova. V zavezništvu z Natom se nam je uspelo znebiti srbske okupacije. Preiskava se nanaša na posamezne primere in v ničemer ne predstavlja sodbo proti OVK.
Kdaj boste odprli nova prehoda na meji s Srbijo na severu Kosova pri srbskih občinah Raška in Medveđa, kot ste se dogovorili v zadnjem krogu dialoga med Prištino in Beogradom?
To je tehnično vprašanje, kajti na politični ravni je dosežen dogovor. Kosovo je vedno pripravljeno izpolniti svoje mednarodne obveznosti.
Je realno pričakovati, da boste kmalu našli skupni jezik in sprejeli kompromis o oblikovanju skupnosti srbskih občin?
Možnost ustanovitve združenja občin je vprašanje, ki ga urejajo veljavni zakoni na Kosovu. To je predvideno tudi v vseobsegajočem dokumentu Ahtisaarija. Ustanovitev združenja občin z večinskim srbskim prebivalstvom je del dogovora, doseženega v Bruslju. Prizadevamo si najti rešitev za to združenje v okviru ustavnih načel in veljavnih zakonov. Očitno je, da združenje ne more imeti izvršilne pristojnosti ali biti tretja oblast.
Po ustavi in zakonu o uporabi jezika sta na Kosovu uradna jezika albanski in srbski. Kdaj boste začeli v celoti spoštovati jezikovne pravice srbske manjšine?
Kosovo je ena izmed držav, ki si je močno prizadevala, da vsem skupnostim zagotovi njihove pravice, in je lahko zgled v regiji. Poleg srbskega jezika obstajajo na občinski ravni tudi drugi uradni jeziki, na primer turščina. Vzpostavili smo javno televizijo v srbskem jeziku, v uradu predsednika vlade je urad komisarja za jezike, ki nadzira spoštovanje uradnih jezikov na Kosovu, tako da lahko mirno rečem, da Kosovo natančno uporablja uradne jezike v državi.
Kaj boste ukrenili, če bodo v srbskih občinah dejansko poimenovali ulice po Slobodanu Miloševiću ali Draži Mihailoviću, glede na to, da gre za pristojnosti lokalne samouprave?
Verjamemo, da predstavniki srbskih občin ne bodo sprejeli takšnih odločitev, kot je poimenovanje ulic po posameznikih, ki so zagrešili zločine na Balkanu. Danes imamo v središču Prištine ulico, poimenovano po pisatelju in politiku Kosti Novakoviću. Smo multietnična država, ki spoštuje narodnostne skupnosti in njihovo kulturo. Vendar so imena, ki ste jih omenili, nesprejemljiva za državljane Kosova. To lahko prisili ustrezne institucije, da pravno ukrepajo, tudi z ustavitvijo poimenovanja s provokativnimi imeni.
Po oceni Amnesty International so na Kosovu še vedno problemi z medetničnim nasiljem, pritiski in napadi na novinarje, vračanjem in reintegracijo razseljenih oseb ter z diskriminacijo manjšin ...
Verjamem, da etnično nasilje ni več vprašanje Kosova. Različni dogodki so izolirani in se lahko nanašajo na posameznike in ne temeljijo na narodnosti, torej gre za dogodke, ki se lahko zgodijo v kateri koli državi na svetu. Kosovo je vendarle dežela z malo konfliktov in težav. Kar zadeva svobodo medijev, je to vedno občutljiva tema. Menim, da je svoboda izražanja na Kosovu najnaprednejša v primerjavi z vsemi državami okoli nas. Nenehno smo in bomo delali za trajnostno reintegracijo razseljenih oseb brez diskriminacije in jim zagotovili razmere za normalno življenje na Kosovu.
Je možno primerjati razmere v Ukrajini z razmerami na Kosovu, ki so Moskvi kot izgovor za aneksijo Krima?
Ni nobene podobnosti. Kosovo je bilo del jugoslovanske federacije, ki je razpadla, pri čemer so nastale nove države. Srbija je nadaljevala genocid in nasilje na Kosovu in zato je Kosovo zapustilo več kot milijon ljudi. Mednarodni vojaški poseg se je zgodil, da bi ga ustavili. Kosovo je dobilo mednarodno administrativno upravo, v procesu na meddržavnem sodišču v Haagu pa mu je bila priznana pravica do samoodločbe. Ruska aneksija Krima v Ukrajini nima nobene povezave s Kosovom.
Kaj pomeni za Prištino neenotna politika EU na Kosovu, ki se odraža v odlašanju z vizumsko liberalizacijo in dejstvu, da pet držav članic EU še ni priznalo Kosova kot neodvisne države?
Zaradi tega se počutimo zelo slabo. Smo edini narod, ki je izoliran, zato ne moremo razvijati tržnega gospodarstva, ker naša podjetja ne morejo delovati zunaj. Četrtina našega prebivalstva živi v tujini, največ v Nemčiji, Švici, Italiji in Avstriji, in ne morejo prosto obiskovati svojih sorodnikov. Svoboda gibanja je pomembna tudi za našo mladino, da bi se lahko šolala in izobraževala v tujini. V Evropi želijo, da razvijamo demokracijo in tržno gospodarstvo. Kako naj to dosežemo brez svobode gibanja, ki je zagotovljena vsem v Evropi? Pričakujemo, da bomo do konca meseca izpolnili vse pogoje, ki so potrebni za uvedbo vizumske liberalizacije. Upamo, da bomo naleteli na razumevanje članic schengna in da bodo sprejele politično odločitev o odpravi vizumov. Prizadevamo si tudi za priznanje peterice članic EU. Z nekaterimi dobro sodelujemo in upamo, da nas bodo kmalu vsi priznali.
Ali bo soglasje šesterice premierov Zahodnega Balkana v Bruslju o gradnji ključnih prometnih koridorjev v regiji pospešilo razvoj Kosova?
Pozitiven vpliv bo občutilo tako Kosovo kot tudi druge države. V vseh državah obstaja pripravljenost za izvedbo projektov, tudi v Srbiji, Bosni in Makedoniji. V načrtu je gradnja avtoceste, ki bi prek mejnega prehoda Merdare povezala Kosovo in Srbijo. Boljša cestna povezava je predvidena tudi z Albanijo, z avtocesto pa naj bi povezali Prištino in Skopje. V treh letih jo bodo zgradili do meje z Makedonijo. Posodobili bomo železniški promet z Makedonijo in Srbijo, ki bo olajšal prevoz blaga. Z Albanijo je v načrtu energetski projekt, ki bo omogočil izmenjavo električne energije. Bistveno pri tem je, da bodo gradili infrastrukturo v skladu z evropskimi standardi, tako da bomo ob vstopu v EU že imeli ustrezno infrastrukturo. Projekti bodo prispevali tudi k razvoju boljše medsebojne komunikacije, kajti gre za skupne cilje in interese.
