Tiskane izdaje
S prvo damo Slovenskega državnega holdinga, ki je februarja dobila poln mandat za upravljanje 12 državnih milijard, smo se pogovarjali na dan žena. Ujeli smo jo nekaj dni pred odhodom na predstavitve vlagateljem za NLB. A tega ni hotela komentirati, ker da ne sme. To je veljalo tudi za druga vprašanja o prodaji NLB. Je sproščena, a trda sogovornica. Odzivi ob njenem imenovanju jo presenečajo, a prevzema funkcije ne obžaluje.
Naslednji teden odhajate na predstavitve vlagateljem (road showe) za NLB. Kje boste iskali vlagatelje?
SDH se ukvarja z vsemi pripravljalnimi aktivnostmi, da lahko sledimo strategiji upravljanja in začnemo prodajati NLB. Kot veste, je predviden način prodaje javna ponudba delnic (IPO) in pri tem so pravila komuniciranja zelo stroga, tako da lahko povem le, da delamo vse, kar je potrebno za uspešno prodajo.
Ampak če govoriva hipotetično in bi naslednji teden res šli na te predstavitve. Bi to pomenilo formalni začetek prodaje banke?
Uradno se bo postopek začel, ko bo objavljena namera za IPO (intention to float). Te objave naslednji teden zagotovo še ne bo. Ko se namera objavi, običajno v dveh tednih sledi javna objava prospekta z razponom cene. Do takrat se vodijo pripravljalna dejanja, ki še ne pomenijo uradnega začetka. Seveda pa bomo kot vesten in odgovoren gospodar testirali trg in izvedli tudi druge potrebne aktivnosti po najvišjih mednarodnih standardih.
Je pa še vedno načrt, da bi se to izpeljalo v prvi polovici letošnjega leta?
Sledili bomo zavezam, ki jih je Republika Slovenija glede prodaje banke dala evropski komisiji, torej prodaja do konca leta. Kdaj bomo objavili prospekt za IPO, bo odvisno od razmer na trgu in drugih dejavnikov, zato tega vnaprej ne želim napovedovati.
Na prodaj naj bi bilo prek IPO 75 odstotkov NLB, pri čemer v skladu s strategijo nihče ne bo smel preseči četrtinskega deleža. Boste torej nagovarjali le portfeljske vlagatelje ali so v igri tudi strateški kupci?
(Smeh.) Tukaj je veliko predlogov, a mi se moramo držati strategije upravljanja, ki se, kot je znano, za zdaj ne bo spreminjala. Strateški vlagatelj zato ne pride v poštev.
Vlada je že dala vedeti, da v prodajo NLB po ceni pod knjigovodsko ceno delnice – to pomeni okoli milijardo evrov za prodajani delež – ne bo privolila. Ali to za vas pomeni omejitev oziroma izgovor proti prodaji? So poslovni rezultati – 110 milijonov evrov dobička NLB v letu 2016 – dovolj spodbudni za tako prodajo?
SDH mora narediti vse, da se dobro pripravi na prodajo. Za cenilca vrednosti banke smo izbrali londonski PwC, vendar bo ceno na koncu postavil trg. Mi bomo naredili vse, da v tem trenutku iztržimo najboljšo ceno, končno odločitev, ali se bo banka prodala ali ne, pa bo sprejel naš nadzorni svet. Poslovni rezultati NLB so dobri in spodbudni za prodajo. To kaže, da je sedanja uprava NLB uspešna in se je potrudila, da banko dobro pripravi za prodajo. Do kakšne mere nam bo to pomagalo, pa bo odločil trg.
Zakaj ste za cenilca zahtevali izvajalca, ki ne bi bil prisoten v Sloveniji?
Pogodba o oceni vrednosti je bila sklenjena s PricewaterhouseCoopers LLP v Londonu, in to po predpisanem postopku. Storitev bo v celoti izvedla pisarna PwC iz Londona, saj želimo pridobiti povsem neodvisno oceno vrednosti.
Kaj pa vse pravne težave in potencialne obveznosti NLB iz preteklosti? To ne bo problem?
O tem ne morem govoriti, saj bo to razkrito v prospektu za prodajo. Ocenjujemo pa, da je banka glede na dane razmere na trgu v dobri kondiciji.
Prodajo Cimosa je sicer vodila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), a tudi vi ste sodelovali pri prodaji te družbe, saj SDH upravlja četrtinski delež države. Se počutite soodgovorno za neuspešno prodajo?
Kot ste povedali, je DUTB ta prodajni postopek začel že leta 2015. SDH je bil član prodajnega konzorcija, je koordinator in vodja postopka DUTB kot večinski lastnik in največji lastnik terjatev. Jaz sem se temu priključila lani poleti, saj gre za pomembno podjetje, ki zaposluje okrog 4050 ljudi, približno 1550 v Sloveniji. Zdaj smo v fazi, ko je treba nekaj narediti za Cimos, in se trudimo, da bi znanje in tehnologijo te družbe pri nas ohranili. Prejšnji teden smo v Frankfurtu obiskali večino ključnih kupcev Cimosa in od njih dobili zagotovilo, da so s Cimosom zadovoljni in želijo z njim delati naprej. Vseeno jim je, ali je lastnik država ali zasebnik, pričakujejo pa dolgoročno in finančno stabilnost podjetja.
Cimos trenutno posluje bolje kot v preteklosti. DUTB je prestrukturiranje že začel in zdaj si skupaj z njim prizadevamo za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti. Najpomembnejše pa je, da so kupci zagotovili nadaljnje sodelovanje.
Kaj torej predvideva tako imenovani plan B za reševanje Cimosa?
Plan B predvideva vstop DUTB v Cimos po načelu zasebnega vlagatelja z namenom dolgoročne stabilnosti ob ustreznem finančnem in organizacijskem prestrukturiranju.
Vendar je Cimos že dobil državno pomoč. Kako mu bo torej zagotovil finančna sredstva?
Nova državna pomoč ni predvidena. DUTB, ki je v stoodstotni državni lasti, bo moral sprejemati odločitve z enako ekonomsko upravičenostjo kot zasebni vlagatelj. Finančna sredstva ne bodo državna pomoč, ker bodo dodeljena po enakih merilih, kot bi jih vložil zasebnik. Pripravljamo načrt brez državne pomoči, ki bo vključeval tudi elemente prestrukturiranja.
Ali to pomeni tudi zmanjševanje števila zaposlenih?
Reorganizacija po potrebi pomeni tudi določeno prilagajanje delovne sile.
Vendar zdaj se menda Palladio finanziaria ponovno zanima na nakup Cimosa. Ali to drži? Se z njim pogovarjate?
Tega ne bom komentirala.
Se počutite odgovorno za propad pogajanj z italijanskim kupcem?
Kadar se dva pogajata, je treba odgovornost za neuspeh iskati na obeh straneh. Vsaka stran mora imeti voljo za sklenitev posla. Treba je gledati naprej, kaj bomo z družbo naredili. Sicer pa bi odgovornost za sedanji položaj Cimosa najbrž morali iskati v preteklosti.
V zadnjih dneh veliko prahu dviguje prav kadrovanje v SDH in v državnih družbah, ki še vedno pogosto poteka po načelu naši in vaši. Letos se bodo nadzorniki menjali v kar 22 državnih podjetjih. Koliko klicev ali sugestij dobivate v zvezi s tem, koga kam umestiti?
Niti ne toliko, kot si mislite. Zavzemamo se, da proces poteka čim bolj pregledno in strokovno, zato smo šli za nekatera velika podjetja v javni razpis, na katerega se lahko prijavi vsakdo. Naša kadrovska komisija opravi svoje delo in predloži kar velik nabor imen, mi pa jih nato posredujemo nadzornim svetom posameznih družb. Tako da končnih predlaganih imen za vsa ta velika podjetja še nimamo, saj so postopki še v teku.
Predsednica uprave SDH se zaveda, da ima njena nova vloga polno izzivov, a je pripravljena dokazati, da je mogoče državno premoženje dobro upravljati. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Pri tem bi rada pojasnila kandidaturo Franca Žmavca [ki je predlagan za nadzornika SDH] za člana nadzornega sveta Telekoma Slovenije. Septembra lani smo imeli razpis za Telekom in gospod Žmavc se je nanj prijavil. O tem, da se je on nato prijavil še za nadzorni svet SDH, nismo bili obveščeni. Če bo gospod Žmavc imenovan v nadzorni svet SDH, potem ne bo mogel biti imenovan za nadzornika nobene od državnih družb, ker je tako določeno z zakonom. T
ako da tukaj ni bilo nič nepreglednega. SDH je na Telekom poslal nabor 25 imen, med njimi tudi gospoda Žmavca. Te kandidate bo ocenil še nadzorni svet Telekoma, SDH bo na skupščini delničarjev podprl le tiste kandidate, ki bodo v času izvedbe skupščine izpolnjevali vse predpisane zakonske pogoje in merila po zakonu o SDH in ki ne bodo v potencialnih konfliktih interesov.
Vsi kandidati gredo skozi filter naše kadrovske komisije in kadrovske komisije nadzornih svetov, na koncu pa o predlogih na skupščinah odloči še uprava SDH. In moram reči, da se ta uprava odloča samostojno.
Prej ste rekli, da ni toliko klicev. Kdo vas kliče?
Včasih se želi kak kandidat osebno predstaviti, ampak večinoma za to nimamo časa.
Kaj pa politiki?
Politiki pa mene ne kličejo.
Nabor imen ste dali tudi v primeru Petrola, vendar imena kandidatov, ki jih je predlagal nadzorni svet Petrola, menda niso povsem usklajena s SDH, ki hoče zamenjati vse dosedanje nadzornike. Zakaj? Petrol v zadnjih letih vendarle uspešno posluje.
Po načelu dobre prakse običajno zagotovimo določeno kontinuiteto v nadzornih svetih in ne vidim razloga, da se tega v Petrolu ne bi držali. SDH se bo do predlogov opredelil na skupščini in takrat bo znano, kako bo glasoval.
Pa bo SDH prišel z nasprotnim predlogom kot vselej doslej?
To boste pa videli 10. aprila na skupščini.
Ampak ali se vam ne zdi, da bi morala država v luči dobre prakse in preglednosti upravljanja prakso v obliki nasprotnih predlogov na skupščini prekiniti?
Veste, da imena kandidatov za nadzornike za skupščino predlaga nadzorni svet družbe, zato je to edini način, da lahko imenujemo izbrane kandidate.
Hočete reči, da vas družbe ne ubogajo?
Ne, saj me ne smejo ubogati. Naša naloga pa je, da se odločimo, kdo bo sedel v nadzornem svetu.
Država je nedavno odkupila tri odstotke Petrola, SDH je zdaj predlagal skupščini, da upravi družbe dovoli nakup največ desetine lastnih delnic. Zakaj?
Iz povsem ekonomskih razlogov. Mislimo, da družba dobro posluje in lahko tudi nekaj vloži v to.
Zaradi zviševanja donosa?
Seveda. Menimo, da je družba ekonomsko in finančno tako stabilna, da je to upravičeno.
Torej ne gre za lastniško obrambo države pred drugimi kupci takšnega deleža?
Ne.
Omenjali ste že kadrovanje v Telekomu Sloveniji. Pa ste v SDH zadovoljni s poslovanjem Telekoma, ki ima določene težave? Prihodki in tudi dobiček so bili lani nižji, vendar rezultati zaradi prodaje družbe One menda niso povsem primerljivi.
Določene težave imajo vsa podjetja, ampak pri poslovanju Telekoma vidimo napredek, tako da to ni največji problem.
V zadnjem času je bilo veliko očitkov, da SDH za nadzornike predlaga tudi kandidate, ki niso prestali vaše kadrovske komisije. Ste v času vašega šefovanja kdaj predlagali takšnega nadzornika?
Tudi jaz bi želela to razčistiti. Ta uprava – in kolikor mi je znano, tudi prejšnja – nikoli ni potrdila nobenega kandidata, za katerega bi kadrovska komisija dala negativno mnenje ali ne bi izvedli predpisanih postopkov.
Na tem mestu ste se znašli, ker si je vaš predhodnik polomil zobe pri poskusu zamenjave nadzornikov Luke Koper. So te zamenjave še v zraku, boste počakali na iztek mandatov? Navsezadnje je imela Luka lani uspešne rezultate.
Sedanjim predstavnikom kapitala v nadzornem svetu Luke Koper mandat poteče oktobra letos, zato bo SDH pravočasno izpeljal vse postopke za imenovanje novih nadzornikov. Tudi v Luki Koper bomo v skladu z dobro prakso poskrbeli za kontinuiteto. Luka je seveda dobro poslovala, ampak nas kot lastnika zanima, ali bomo lahko to dobro poslovanje ohranili tudi vnaprej in kako se obvladujejo določena tveganja, ki so v Luki specifična in ne vedno odvisna od družbe. To bo naše edino vodilo pri izbiri novih nadzornikov Luke. Ta je kot strateška naložba za nas pomembno podjetje, zato so tudi vse špekulacije o prodaji Luke odveč.
Koliko pa je SDH vpet v pripravo projekta drugi tir, ki je pomemben za Luko?
SDH je poskrbel, da ima družba 2TDK, ki je bila ustanovljena za gradnjo drugega tira, ustrezen nadzorni svet in lahko normalno deluje. O drugem tiru je SDH do določene mere obveščen, vendar mi nismo tisti, ki vodimo projekt. To bo odločitev vlade. Naše strokovno mnenje je, da mora biti projekt, kakršen koli že bo, ekonomsko upravičen in da se ga strokovno in učinkovito upravlja.
Saj veste, da si nihče ne želi, da bi to postal novi Teš 6. Kot je razumeti, uvedbe tako imenovanega evra za Teš 6 na položnicah za elektriko za zdaj ne bo, SDH pa bo iskal alternativno rešitev. Kakšna je ta druga možna rešitev? Govori se o 18 milijonih evrov letos oziroma 75 milijonih v teh letih.
Prednostno dispečiranje ne pomeni, da bi mi avtomatično imeli dodaten evro na položnicah, ampak bi se s tem v zakon vnesla možnost, da se to po potrebi naredi. Odločitev je šla v nasprotni smeri, zato mi zdaj skupaj z energetskimi družbami iščemo druge rešitve. Kakšne so te rešitve, težko povem, ker načrt še ni dodelan. SDH ima na področju energetike letos v načrtu tudi vertikalno povezovanje med Holdingom slovenskih elektrarn (HSE) in elektrodistribucijskimi podjetji, seveda če bodo uprave to ocenile kot ekonomsko upravičeno in če bomo dobili soglasje Agencije za varstvo konkurence. Tudi to je en korak v iskanju alternativnih rešitev. Govori se o združevanju stroškov, reorganizaciji …, ampak tukaj ni še nič dorečenega.
Govorite o energetskih družbah. Je v te pogovore vključen tudi drugi steber, torej tudi Gen-energija?
To se zdaj gleda holistično in vsi so povabljeni, da dajo svoje predloge.
To sprašujem, ker se že nekaj časa omenja tudi povezovanje energetskih stebrov. Je to aktualno?
Mnenja o tem povezovanju so zelo različna, zato je treba narediti analizo, kakšne so možnosti in učinki takšnega povezovanja. Vse možnosti so odprte, nobena pa potrjena.
Kako pa ocenjujete finančni položaj HSE, ki ima na svojih plečih zaradi Teša 6 velika finančna bremena?
S tem se aktivno ukvarjamo in mislimo, da gre zadeva v pravo smer, čeprav je treba še kaj storiti. HSE je v zadnjih letih naredil velik korak naprej. Z ukrepi optimizacije in racionalizacije poslovanja je skupina HSE v obdobju 2013–2016 kontrolirane stroške materiala, storitev in dela znižala za 117,2 milijona evrov. V letu 2017 je načrtovano še dodatno znižanje teh stroškov za 10,8 milijona evrov. Seveda je stroške mogoče krčiti do določene meje, zato se mora HSE ukvarjati še drugimi možnostmi. Reprogram z bankami je bil podpisan, zato je HSE za letos finančno stabilen, a bo treba še veliko dela.
SDH ste začasno vodili že od julija lani, pred dvema tednoma ste dobili polni mandat za vodenje SDH. Zakaj ste se sploh odločili prevzeti to funkcijo, saj ste pred tem dolga leta delali v zasebnih družbah – Imsa group in koncernu Elektrolux?
Zato ker je ta naloga polna izzivov, saj menim, da se da še veliko narediti in dokazati, da je mogoče tudi državno premoženje dobro upravljati. Državni lastnik je lahko tudi dober lastnik.
Vendar so se tudi ob vašem imenovanju sprožile polemike glede tega, kje plačujete davke, kakšne so vaše izkušnje, kakšna je vaša izobrazba. Vam je kaj žal, da ste se odločili prevzeti to funkcijo?
(Smeh.) Ne, ni mi žal, sem pa malo presenečena. Ponovno bom povedala, da sem tukaj zaposlena, da se od moje plače odvajajo davki in prispevki, Italija, kjer oddajam davčno napoved, pa je članica EU in ni davčna oaza, poleg tega pa ni znana po nizkih davkih. Tako da je vse zakonito in transparentno.
Lidia Glavina je prepričana, da je lahko državni lastnik tudi dober lastnik. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Očita se mi celo, da sem no name. Diplomirala sem na univerzi v Trstu in sem diplomirana ekonomistka (pokaže kopijo diplome) in sem v Sloveniji novembra že zaprosila za nostrifikacijo. Več kot deset let sem delala na vodilnih položajih v Elektroluxu, kjer sem se med drugim v evropski centrali v Bruslju ukvarjala tudi z nakupi in združitvami. Iz Elektroluxa sem odšla, ker so centralo v Bruslju zaprli in bi se morala preseliti na Švedsko.
Veliko se govori tudi, kaj sem počela v Imsa group. To je družinski finančni holding s sedežem v Celovcu, tam ni zaposlenih, ker ima v lasti večinske deleže podjetij v Sloveniji, Hrvaški, Bosni, Srbiji, Romuniji in na Slovaškem. Jaz sem v tej družbi izvajala finančno prestrukturiranje oziroma sanacijo teh družb.
Danes je 8. marec. Bi bilo kaj lažje, če bi bili moški? Ob lanskih nesoglasjih v upravi SDH smo poslušali, da tri ženske ne gredo skupaj, sedem gospodov v DUTB pa nikogar ne moti.
(Smeh.) Mislim, da ne, ampak to je odvisno od lastnosti posameznika. Res pa je, da sem pri svojem delu doslej večinoma sedela v moški družbi. Na SDH je na vodilnih mestih precej žensk in to dobro deluje. Po mojem mnenju so najboljše mešane ekipe.
Ženske so še vedno slabše zastopane v nadzornih svetih in upravah družb. Se bo to pod vašo taktirko kaj spremenilo?
Ključno je, da v nadzornih svetih sedijo kompetentni ljudje, ne glede na spol. Seveda pa nas vodi načelo, da morajo biti nadzorni sveti heterogeni. Če pa bi imeli ženske kvote, bi najbrž včasih imeli težave najti ženske, ki bi prevzele določeno funkcijo. Menim, da je v Sloveniji veliko kompetentnih žensk in da je po tem, koliko žensk je na vodilnih položajih, daleč pred Italijo.
Država je SDH konec leta 2016 dokapitalizirala z 200 milijoni evrov, ki naj bi jih SDH porabil za poplačilo dolgov. Hkrati je ministrstvu naložila, da naj do konca marca 2017 pripravi predlog zakona, s katerim bi strateške in pomembne naložbe neodplačno prenesla na državo. Koliko je še dolga in kako gledate na te vladne načrte?
Dokapitalizacijo smo dobili z namenom, da jo moramo porabiti za poplačilo dolgov. Julija letos bomo poplačali za 280 milijonov evrov posojila, ki takrat zapade: 200 milijonov bo od dokapitalizacije, 40 bo iz lastnih sredstev, za 40 milijonov pa se bomo kratkoročno zadolžili. Poleg tega imamo še za dobrih 100 milijonov evrov obveznosti za zadnjo izdajo denacionalizacijskih obveznic, ki zapadejo leta 2020. To naj bi pokrivali z lastnimi sredstvi in po potrebi s kratkoročnim posojilom. Glede prenosa naložb, ki jih omenjate, smo seznanjeni le iz medijev, SDH o tem uradno doslej ni bil obveščen, tako da ne vemo, kakšne načrte ima vlada.
Lani je minilo prvo polno leto strategije upravljanja, v skladu s katero ste vsaki od družb zastavili poslovne cilje. Bo SDH dosegel predpisan 6,3-odstoten donos in kaj se bo zgodilo z organi državnih družb, ki zastavljenih ciljev ne bodo dosegle?
SDH je družbam, ki jih upravlja, leta 2015 prvič postavil cilje, kar je bila zanje novost. Opažamo, da so ti cilji zdaj že vgrajeni v letne načrte družb, kar pomeni, da so to tudi merila za nagrade in bonuse. Na tem področju se bomo še bolj potrudili in tam, kjer je to mogoče, uvedli tudi mesečno poročanje. Prvi kazalci tega se kažejo v donosu na kapital. Donos portfelja, ki ga upravlja SDH, je bil v letu 2015 4,7-odstoten, leto prej pa 1,8. Pričakujemo, da bo rezultat za leto 2016 še višji.
Do leta 2020 naj bi donos kapitalskih naložb države dosegel osem odstotkov, kar bo težko izvedljivo, pa ne zato, ker bi bil SDH slab upravljavec, ampak zaradi uteži, ki jo imajo nekatera podjetja v našem portfelju. Dars, denimo, predstavlja 22 odstotkov našega portfelja, ampak je glede na njegov poslovni model nerealno pričakovati, da bo imel 8-odstotni donos. Mislimo pa, da moramo tak donos doseči pri najboljših 20 naložbah. Naj dodam, da postavljeni cilji niso le ekonomski, ampak tudi strateški in razvojni.
Vse kaže, da sprememb Lahovnikovega zakona za zdaj ne bo. Vendar SDH lahko po zakonu ob soglasju vlade predlaga skupščinam državnih družb tudi drugačno politiko prejemkov uprav. Tega doslej še niste storili, ga je pričakovati v kateri od družb?
Menimo, da bi bilo treba Lahovnikov zakon nadgraditi, zato je SDH pripravil predloge za to nadgradnjo, ki bi prejemke približal tržnim prejemkom. Naša želja je bila, da bi šlo za povečanje pri variabilnem delu, ki bi bil vezan na uspešnost. To ne bi pomenilo petkratnega povečanja vseh plač, ampak le, da bi nadzorni svet pri izbiri članov uprav imeli večji bazen kompetentnih kadrov. Res se nismo odločili, da bi to predlagali posameznim skupščinam, ker si želimo sistemskih rešitev.
