Tiskane izdaje
Ministrski zbor je ta teden sklenil odsloviti dva glavna šefa Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), oba Šveda. Gre za predsednika upravnega odbora Larsa Nyberga in glavnega izvršnega direktorja slabe banke Torbjörna Månssona. Kot je bilo razumeti predstavnike vlade, se jima za sodelovanje ne bodo zahvalili, ker sta delala slabo, ampak zaradi izgube zaupanja pri urejanju plačnih razmerij s tremi izvršnimi direktorji. Kot je znano, je vlada marca letos z novo politiko plač vodilnim v DUTB znižala plače (z dobrih 20.000 na 17.000 oziroma na 12.000 bruto), a se je v zadnjih dneh izkazalo, da te s tem še vedno niso bile povsem usklajene, predvsem pa je ministre razjezilo, da je upravni odbor Månssonu februarja plačo za nazaj zvišal za 80 odstotkov in mu skupaj izplačal 114.000 evrov.
Finančni minister Dušan Mramor je sicer predlagal le odpoklic Nyberga, saj je prav on podpisal prvotne pogodbe in bil tudi prvi odgovoren za njihovo uskladitev z novimi plačnimi pravili. A pod pritiskom koalicijskih političnih silnic se je vlada nato odločila še za odpoklic Månssona, ki naj bi ga zdaj po njenem pričakovanju razrešil upravni odbor. A kot kaže, se bosta zaradi tega skupaj s Švedoma za slovo od DUTB odločila tudi druga dva tujca, ki sta se ukvarjala s pomembnimi primeri podjetij, ki so pristala pod okriljem slabe banke. Tam bodo tako ostali le slovenski kadri, kot je slišati, pa ni izključen niti popoln odstop vodstva.
Tujce smo ob ustanavljanju slabe banke iskali ne le zato, ker so z nevpetostjo v slovenski prostor lahko bolj neobremenjeni in manj dovzetni za različne interesne vplive, ampak ker so s sabo prinesli tudi znanje in povezave z mednarodnimi vlagatelji. Če bi takšne kadre takrat imeli doma, bi jih imenovali, je te dni ugotavljal dolgoletni direktor svetovalnega podjetja McKinsey Peter Kraljič.
Brez razprave o kakovosti dela
»V Sloveniji smo zelo občutljivi, če kdo zasluži kaj več, vendar tujcev ne moreš privabiti z našim nivojem plačil,« pravi Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager. Šmucova je sicer tudi članica akreditacijske komisije za imenovanje kadrov v podjetja, ki so pristala na slabi banki, a v poslovanje družbe ni vključena. »V Združenju Manager nas moti, da se je pri vsem skupaj govorilo le o višini plače in ni bilo nobene razprave o tem, ali vodstvo DUTB dosega ali ne dosega cilje. Veliko bolj verodostojno bi bilo, če bi rekli, da to vodstvo ne izpolnjuje ciljev,« dodaja. Sama njihove uspešnosti ne zna oceniti, predstavniki vlade pa so, nasprotno, v zadnjih dneh večkrat dejali, da z delom DUTB niso nezadovoljni, ampak so ga ocenili kot dobrega. Tudi poslovneži, ki z DUTB sodelujejo pri posameznih podjetjih, so ta teden za Finance izkušnje z njimi ocenili pozitivno.
Šmucova se ob tem sprašuje, ali je torej v Sloveniji bolj pomembno delati slabo za slabo plačo kot obratno. Sogovornica priznava, da so pogodbe izvršnih direktorjev res vsebovale nekaj nenavadnih določil, kot je tisto o zvišanju plače za 80 odstotkov. »A če je bila sklenjena takšna škodljiva pogodba, za to odgovarja upravni odbor,« poudarja. Veliko bolj moteči kot višina plače pa se ji zdijo nepojasnjeni zneski za svetovalne pogodbe. Sicer pa opozarja, da so tujci s sabo prinesli tudi stike z mednarodnimi vlagatelji za prodajo naložb: »Lahko da bomo ta puč na DUTB plačali veliko dražje, kot bi nas stale njihove plače, če bodo podjetja prodana manj uspešno, kot bi lahko bila.«
Prihodki DUTB
Banke so na DUTB prenesle za pet milijard bruto slabih terjatev, v zameno pa so dobile za 1,5 milijarde evrov obveznic. Decembra bo DUTB poplačala prvo izdajo obveznic DUT01 v višini 502,5 milijona evrov, skupaj z obrestmi bo bankam izplačala 548 milijonov evrov. DUTB je za namen tega poplačila zbrala 165 milijonov evrov s prodajo državnih obveznic, preostali del bo financirala z ustvarjenimi prilivi iz prodaje premoženja in predvidoma z zadolžitvijo. DUTB je lani in letos s prodajo svojih naložb ustvarila 312 milijonov evrov prilivov, od tega v prvi polovici letošnjega leta 173,2 milijona evrov. Največ so letos dobili iz prodaje svežnja terjatev do ACH, Adrie Airways, Polzele in Elana.
DUTB je za plačilo slabih terjatev do bank izdala štiri obveznice z državnim poroštvom. Prihodnje leto decembra zapade obveznica v vrednosti 505,8 milijona evrov, leta 2017 pa dve obveznici v skupni vrednosti 551,6 milijona evrov. V DUTB pričakujejo, da bodo bankam izplačali celotni znesek obveznic, tako da unovčevanje državne garancije ne bo potrebno. Glede na poslovni načrt za obdobje 2015–2022 bo država ob zaprtju slabe banke dobila 216 milijonov evrov, medtem ko je bil njen vložek v DUTB 204 milijone evrov. V DUTB poudarjajo, da se je lastniški kapital po prevzemu slabih sredstev zaradi slabitev zmanjšal za 108 milijonov evrov, zato ekonomsko gledano začetni kapital znaša 96 milijonov evrov. Zaradi donosov iz upravljanja sredstev in pričakovanih izboljšanih razmer na trgu načrtujejo povečanje vrednosti kapitala za približno 120 milijonov na 216 milijonov evrov.
Interesni vplivi
A kot je pokazala razprava na pristojnih parlamentarnih odborih, plače vodilnih na DUTB še zdaleč niso edini razlog, zakaj so si nekateri prizadevali pomesti aktualno vodstvo slabe banke, ampak se okoli omenjenega premoženja DUTB vrti cel kup interesov. Med drugim so se omenjali tudi razvpiti primeri Save, T-2, Avtotehna. Kot je razumeti, bi lahko šlo za to, da želijo tisti, ki so bančno luknjo ustvarili, zdaj hoteli vplivati na sanacijo slabih terjatev.
Šmucova pravi, da s temi vplivi ni seznanjena: »Če so pritiski bili, potem je to razlog za veliko skrb in ne za tiho zadovoljstvo, da so ti ljudje odšli.« Opozarja pa, da domači upravljavci razumljivo težje rešujejo primere podjetij, ki so pristali na DUTB, kot tuji upravljavci, saj zaradi majhnosti okolja prihaja do prepletenosti in čustvene vpetosti. Prav zaradi ohranjanja čim večje neodvisnosti je zato po njenem mnenju v slabi banki smiselno imeti mešano ekipo.
Odslovitev dveh ključnih vodilnih v DUTB pa je bila vse prej kot taktna in diskretna. Javno pranje umazanega perila se je začelo v vladnih in se nato nadaljevalo v poslanskih krogih. In kakšno sporočilo smo s tem dali mednarodnim krogom? »Takšnega kot z devetimi krogi prodaje Mercatorja,« pravi Šmucova. Pametni ljudje v tujini po njenih besedah nimajo razloga, da bi prišli k nam mazat svoje ime. Pravnik in prvi nadzornik NLB Gorazd Podbevšek meni, da bi, ne glede na dogajanje v DUTB, v tujini lahko dobili dobre menedžerje, če bi jim seveda ponudili ustrezne pogoje. »Če je razlog menjav, da hočejo tisti, ki so povzročili te probleme, diktirati tudi, kako se bodo problemi reševali, potem je vseeno, koga bodo dobili v DUTB. Saj bodo imeli pretiran vpliv tisti, ki se zdaj čutijo žrtve, ker nekdo želi dobiti čim večji delež slabih terjatev nazaj,« dodaja.
Eden ključnih vzrokov za zaplet s plačami v DUTB je bil, da je vlada kot skupščina plačna pravila spremenila sredi mandata izvršnih direktorjev DUTB, ko so ti že imeli sklenjene veljavne pogodbe pod določenimi pogoji. Podbevšek pravi, da to ni nič nenavadnega: »Povsod po svetu vedno bolj politike prejemkov sprejemajo delničarji. In nič ni narobe, če jo kot aktivni delničar sprejme tudi Republika Slovenija. Takoj ko se politiko prejemkov sprejme, jo je organ nadzora dolžan implementirati.« Hkrati pa Podbevšek opozarja, da je pri tem posebno pravno vprašanje, ali je mogoče nekoga v to spremembo prisiliti, če ima že veljavno pogodbo, saj gre pri tem vselej za sporazum.
SDH ostaja
A gospodarstvo že od vsega začetka nasprotuje Lahovnikovemu zakonu, ker da je takšna uravnilovka z večkratnikom povprečne plače neprimerna in nespodbudna, predvsem pa onemogoča privabljanje mednarodnih kadrov v uprave državnih družb. Tako Šmucova kot Podbevšek ugotavljata, da se tudi mnogi politiki zavedajo slabosti tega zakona, vendar si za zdaj nobena stranka v to ne upa poseči. »Lahovnikov zakon bi bilo treba že zdavnaj ukiniti in dati odgovornost in nalogo upravljavcu, da kot delničar sprejema politiko prejemkov, organi nadzora pa da v skladu s tem sklepajo ustrezne individualne pogodbe. Če gre kaj narobe, se ve, kdo je za kaj odgovoren,« meni Podbevšek. Takšna rešitev je že bila predvidena ob sprejemanju veljavnega zakona o SDH, vendar je koalicija vlade Alenke Bratušek to rešitev zaradi politične nepriljubljenosti takšne odločitve umaknila.
Omejitve plač v praksi
In kako se Lahovnikov zakon odraža v praksi? Predsednik uprave največje slovenske banke Janko Medja je lani skupaj prejel 129.097 evrov bruto, nekdanji prvi človek NKBM Aleš Hauc pa 134.618 evrov bruto. V manjših, a zasebnih bankah člani poslovodstev zaslužijo precej več. Glavni izvršni direktor banke SKB François Turcot je tako prejel 523.000 evrov bruto fiksnih in variabilnih prejemkov ter nadomestil stroškov. Lanski dohodek predsednika uprave Banke Koper Giancarla Mirande je znašal 435.000 evrov, od tega 300.000 evrov plača in 125.000 nagrada ter 10.000 evrov bonitet.
V NLB je pred časom zaradi prenizke plače iz uprave odstopil Avstrijec Nima Motazed. Podbevšek pojasnjuje, da imajo v NLB zaradi Lahovnikovega zakona kar nekaj težav s pridobivanjem kadrov za funkcijo v vodstvu banke. »Želimo pridobiti vrhunskega strokovnjaka – Slovenca ali tujca –, ampak to je vedno znova problem. Veliki strokovnjaki namreč ne vidijo razloga za sprejetje tako zahtevne funkcije za tako malo denarja,« razlaga.
Tudi na SDH menijo, da bi bile potrebne določene spremembe Lahovnikovega zakona. Po besedah Mateja Pirca v smeri večjega variabilnega dela, ki bi bil vezan na dvig poslovne uspešnosti. Pri osnovnih plačah pa bi morali, pravi sogovornik, ločevati konkurenčne in nekonkurenčne panoge, velike sisteme in majhne družbe, delovno neintenzivne in delovno intenzivne panoge. Pri zadnjih so zaradi nizkih povprečnih plač tudi prejemki direktorjev zelo nizki.
A če bo politična volja, lahko tudi pri tem kmalu pride do sprememb. Zakon o SDH tudi v državnih družbah omogoča drugačno politiko plač, kot to določa Lahovnikov zakon, če se s tem strinja SDH in lastnik. Pirc pojasnjuje, da so nekaj tovrstnih predlogov iz podjetij že dobili, tako da bodo zdaj za nekatera podjetja pripravili spremenjeno politiko prejemkov. Za to pa ne bo dovolj le volja SDH, ampak se mora po zakonu s tem kot skupščina strinjati tudi vlada.
