Portret tedna: Matej Narat

Zjutraj je kot obtoženec sedel na zatožni klopi ljubljanskega sodišča, zgodaj popoldne pa je sporočil, da odstopa s funkcije, ki je še niti zasedel ni. Na zatožni klopi je sedel še z dvema nekdanjima članoma uprave Nove Ljubljanske banke, češ da so Simoni Dimic (in njenemu očetu), nekdanji šefinji kabineta tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja, namenili izjemno ugoden stanovanjski kredit. S tem naj bi drugemu omogočili protipravno premoženjsko korist. Odstopil pa je zato, ker so se nanj zgrnile, kot je zapisal, »povsem neutemeljene reakcije in kvalifikacije, usmerjene v diskreditacijo ne samo mene, temveč poleg Save, d. d., tudi Istrabenza, d. d.« Ob tem je pojasnil, da se je za ponudbo za prevzem funkcije v upravi Istrabenza odločil, ker je želel s svojimi izkušnjami, pridobljenimi med prestrukturiranjem in sanacijo Save, pomagati pri dokončanju prestrukturiranja skupine Istrabenz. Sava je bila, kot je zapisal, pred njegovim prihodom v brezizhodnem, brezupnem položaju.

Enajstega novembra lani je Matej Narat odstopil tudi kot predsednik uprave Save. Novembrski odstop je bil povezan z nekaj mesecev trajajočim konfliktom med Družbo za upravljanje terjatev bank in vodstvom Save, ki ga je Narat interpretiral kot boj za dobiček, ki bo nastal, ko bo proces prestrukturiranja Save končan. Trdil je namreč, da bo, ko bo večinski delež Save prodan, nastala ogromna vrednost. Ta vrednost pa naj bi nastala, ker turistične družbe, lastniško povezane s Savo, poslujejo rekordno.

Po drugi strani pa so v DUTB trdili, da je Savin kapital globoko negativen, zato je skandinavsko vodstvo DUTB jeseni 2015 Narata odstavljalo. A v težko preglednem boju med Savo in vodstvom slabe banke so najprej leteli Skandinavci. In ko je vlada oktobra lani odstavljala vodstvo slabe banke, se je zastavljalo vprašanje, koliko je k odstavitvi vodstva DUTB prispeval prav vpliv Mateja Narata.

Mesec dni pozneje pa je Narat v potezah Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe, dveh pomembnih lastnic Save, prepoznal namig, da bi bilo za družbo, ki jo je vodil, bolje, če odstopi. Kar je tudi storil. Ko je bila slabih sto dni po odstopu z vrha Save objavljena novica, da prihaja v vodstvo Istrabenza, se je za hip zazdelo, da so stvari bolj jasne. Zazdelo se je namreč, da je bil novembrski odstop začasni taktični umik, s prihodom v upravo Istrabenza pa naj bi se Narat vrnil v igro. A po Naratovem odstopu s funkcije, ki je še niti zasedel ni, je jasno zgolj to, da velike vrnitve v igro ne bo.

Matej Narat je profesionalno kariero začel na ekonomski fakulteti, ko je bil tri leta asistent pri predmetu osnove bančništva. Potem je iz teorije prestopil v prakso. Nekaj let je bil kot vodja zakladništva zaposlen v Factor banki. Krajši čas – tedaj je bil star dobrih 30 let – je bil direktor marketinške agencije Studio Marketing. Na prelomu stoletja je prestopil v SKB banko, leta 2002 pa je postal član uprave Nove Ljubljanske banke.

Naratov prihod v vodstvo NLB ni bil nepomemben mejnik. Najavljal je namreč menjavo generacij v središču slovenske gospodarske elite. Perspektivni kadri, rojeni sredi šestdesetih let – Narat je letnik 1967 –, so namreč javnosti in »old boysom« sporočali, da imajo pomembne gospodarske ambicije. To sporočilo je postalo še bolj jasno leta 2004, ko so perspektivni gospodarski kadri ustanovili združenje YES, združenje poslovnežev, mlajših od 40 let. Narat je na prelomu stoletja ambiciozno vstopal v nadzorne svete pomembnih slovenskih podjetij. Med drugim je bil član nadzornega sveta Mercatorja, Maksime holding in domžalskega Heliosa. Pa tudi podpredsednik ljubljanskega košarkarskega kluba Olimpija, pomembnega vozlišča družbenega vpliva, je bil.

Ko je postal član uprave NLB, se je Naratova vloga v omrežju finančne in gospodarske moči še okrepila. Med drugim je bil član nadzornih svetov frankfurtske LHB banke, Banke Domžale, Banke Zasavje, NLB Propria, LB Leasing ...

Kljub temu da je sprememba oblasti leta 2004 močno zamajala konfiguracijo slovenske gospodarske elite, je Matej Narat tudi v obdobju vlade Janeza Janše ostal član uprave NLB. In v njej je ostal tudi v času, ko je vodenje vlade prevzel Borut Pahor. No, zdaj se na sodišču zagovarja, ker je podpisan pod dokumente, s katerimi je NLB šefici Pahorjevega kabineta omogočila najem ugodnega stanovanjskega kredita. Sam se brani, da so papirje pripravili v strokovnih službah, sam pa se z zadevo ni ukvarjal. Na sodišču je povedal, da kreditojemalke osebno ne pozna.

Narat je v upravi NLB ostal do novembra 2009, potem pa je bil degradiran. To je bil prvi signal, da morda ni več tako zelo perspektiven kader, saj mu novi nadzorni svet NLB ni namenil nove funkcije v upravi. Ko je vodenje banke prevzel Božo Jašovič, Narata ni bilo več v upravi NLB. Ostal pa je svetovalec.

Leta 2010 se je zdelo, da se vrača v igro, saj ga je nadzorni svet Abanke imenoval za predsednika uprave, sledilo pa je nenavadno dolgo čakanje na licenco Banke Slovenije. Čakanje se je končalo s sporočilom, da licence ne bo dobil. Razlogi za zavrnitev vrhovne monetarne oblasti javno niso bili razgrnjeni, iz zaupnega gradiva, ki je po nekaj letih prikapljalo do javnosti, pa bi lahko sklepali, da mu je Banka Slovenije pripisala odgovornost za odobritve številnih spornih posojil. Tudi posojil, ki so bila namenjena financiranju menedžerskih prevzemov. Narat se je odločil, da bo negativno oceno bančnega regulatorja spodbijal na sodišču, a je kljub tožbi ostal brez licence.

Ni pa izpadel iz igre. Leta 2010 je namreč postal predsednik uprave Save. Ta je bila v trenutku, ko je prišel v družbo, v resnici v zelo slabem stanju. Ob tem, da je vodil Savo, je sedel še v nadzornih svetih Hotelov Bernardin in Save Turizma.

V zadnjem desetletju in pol je Matej Narat sodil med tiste gospodarstvenike, katerih položaj se ob spremembi politične oblasti ni bistveno spreminjal. V vodstvu NLB je bil tako v času vlade Antona Ropa kot v času vlade Janeza Janše. V upravi NLB je sodeloval s tremi predsedniki, Markom Voljčem, Marjanom Kramarjem in Draškom Veselinovičem. Na čelo Save je bil postavljen v času Pahorjeve vlade, a so imeli v tistem času v Savinem nadzornem svetu precej vpliva ljudje, ki so se vzpeli v času Janševe vlade. Hkrati pa se je ob številnih kadrovskih rošadah v strateško pomembnih centrih gospodarske moči v zadnjih letih ugibalo, koliko so kadrovske odločitve povezane z vplivom Save in Mateja Narata.

A ena od lastnosti zapletenih omrežij, v katerih nastajajo ključne gospodarske in politične odločitve, je tudi ta, da zavezništva niso trajna. Zavezništva tudi razpadajo. In ob tem iz igre izpadejo ljudje, ki so imeli še pred meseci zelo pomemben vpliv. A se lahko v igro tudi vrnejo.