Paradoks nemške moči
Fri, 17.02.2017, 20:00
Paradoks nemške moči
Je Nemčija lahko voditeljica Evrope, ko pa ji manjka vsakršen razmislek o Mediteranu?

Od začetka evrske krize je Nemčija najmočnejša evropska sila, živimo v Evropi, ki jo drži skupaj nemško srce. In vendar za ceno razpadanja evropske ideje. Nemška moč je star evropski problem, kontinent je večno soočen z nemškim vprašanjem, EU je bila ustvarjena, da bi ga rešila. Nemčija pa je v vsakem primeru prekleta: kadar kaj naredi in kadar ničesar ne naredi. Hans Kundnani (The Paradox of German Power) govori o novi obliki nacionalizma, utemeljeni na gospodarskem izvozu in ideji miru, a z obnovljenim sentimentom nemškega »poslanstva«; analizira in sintetizira »nemško vprašanje« in moč najbolj kompleksne sile v Evropi.

Nemčija gleda na Vzhod. To je njena ukoreninjena tradicija, njeni interesi so povezani s slovanskim, ruskim svetom. Od vdorov vikingov v Kijevsko Rusijo in pohodov Tevtonskega viteškega reda v Baltik. Kantov Königsberg, Kaliningrad, je bil na koncu sveta, vsaj za nemško govoreči svet je pomenil najvzhodnejšo izpostavo, leta 1254 so ga ustanovili nemški križarji v pohodu za kristjanizacijo poganskih Baltov. Pod njihovo nadvlado je »Borrusia«, od tod ime nogometnega kluba, postala Prusija, bogata germanizirana provinca, slavna zaradi trgovine z jantarjem. Neil MacGregor, nekdanji direktor Britanskega muzeja, v Spominih nacije popisuje, kako je rodbina brandenburških Hohenzollerjev, ki je od začetka 16. stoletja vladala Kaliningradu, izkoriščala tako rekoč monopol nad materialom, dragocenejšim od srebra; njihovih razkošnih jantarnih daril si nihče drug ni mogel privoščiti in nihče jih ni mogel odkloniti. Tu je vse življenje preživel Immanuel Kant, nikdar ni stopil na tla današnje Nemčije, pisec znamenite misli o strahospoštovanju do »zvezdnega neba nad nami in moralnega zakona v nas«. Nemške filozofije – zahodne filozofije – si brez njega ni mogoče predstavljati.

Govorim o izgubljeni prestolnici, več stoletij skoraj mitskem mestu monarhije, in o nemški vzhodni kolonizaciji, ki je popolnoma preobrazila srednjo in vzhodno Evropo na demografskem, religijskem, pravnem in administrativnem področju.

Nemčija tudi danes zre proti vzhodu, še posebno k Rusiji. Kar ima svojo ceno. Ne opazi Mediterana, tuj ji je in oddaljen, v tem je njen obupen geopolitični primanjkljaj. Zanemarjanje, nemara celo podcenjevanje Mediterana seže onkraj tega in onkraj politično-varnostno-vojaških vprašanj Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Nemčija ima prezirljiv odnos do Sredozemlja scela, ta zanjo ni drugega kot najbližje toplo morje.


Za plačilo s kartico, Paypalom ali preko UPN (plačilni nalog), obiščite stran www.delo.si/digitalno in izberite paket po vaši meri. Imamo tudi takega z izdatnim popustom za naročnike na našo tiskano izdajo! Nato sledite navodilom za registracijo, v sklopu katere boste sklenili tudi digitalni naročniški paket.

Želite brati več?
Cenik
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
* Naročnina po preteku prvega meseca naročnine se obračuna po veljavnem ceniku Dela, d.o.o.
Preberite posebne pogoje, povezane z digitalnimi naročninami.
Prijavi sovražni govor