Portret tedna: Boris Koprivnikar

Med prejšnjo pogajalsko rundo – na drugi strani mize so lani v tem času sedeli policisti – se mu je dogodilo, da je patrulja sredi noči ustavila avto, ki ga je vozil, in mu pod nos pomolila alkotest. Minister se je namreč pozno ponoči vračal s koncerta ansambla OF, v katerem igra kitaro. Koncert je potekal 29. novembra; včasih smo na ta dan obhajali dan republike. Izkazalo pa se je, da so policisti ministru Koprivnikarju sredi noči postavili zasedo, ob tem pa so nekako upali, da bo nasprotnik z druge strani pogajalske mize vozil alkoholiziran. Načrt, da bodo ministra in pogajalca zalotili s prekomerno stopnjo alkohola v sapi, pa so objavili kar na zaprtem delu družabnega omrežja. A je načrt – skupaj s fotografijo vozila, ki ga je treba ustaviti – neznani policijski žvižgač nekaj tednov po dogodku posredoval javnosti. Tudi ambicija, da bi ministra zalotili pijanega, je spodletela. Domislica policijskih sindikalistov, ki sodi med najbolj nenavadne epizode v zgodovini sindikalnega boja v Sloveniji, se je končala tako, da so načrtovalci akcije dobili odpoved. Policijska stavka je bila pred meseci zamrznjena, oktobra letos pa po dobrih 300 dneh tudi uradno končana. Policisti so dosegli, da so se plače nekoliko povišale. A s tem, ko so policisti prek družabnega omrežja modrovali, kako bi ministru postavili zasedo, in ga potem tudi zares ustavili, so se pogajalske pozicije ministra za javno upravo, ki je hkrati tudi podpredsednik vlade, nepričakovano izboljšale.

V tokratni pogajalski rundi pred Borisom Koprivnikarjem sedijo pogajalci celotnega javnega sektorja. In če so pogajalske taktike policijskih sindikalistov nekoliko spominjale na starodavne šale o miličnikih, se med pogajanji s sindikati javnega sektorja Koprivnikar sooča z izkušenimi pogajalci. »Ni zamerljiv,« je na vprašanje, kakšen pogajalec je Koprivnikar, odgovoril eden od njegovih sogovornikov z druge strani pogajalske mize. Potem pa je s komplimenti končal. Pogajalec javnega sektorja, ki ne želi biti imenovan, pravi, da je Koprivnikarjevo poznavanje predpisov presenetljivo slabo. Kar je nenavadno. Iz zgodovine pogajanj med javnim sektorjem in vlado namreč lahko izluščimo pravilo, da so predsedniki vlad pogajanja zaupali ministrom, ki so zelo dobro poznali detajle. Detajle zakonodaje je zelo dobro poznal nekdanji minister za delo ter poznejši finančni minister Tone Rop, detajle je dobro poznal pogajalec Janševe vlade Andrej Vizjak, prav tako minister za delo, detajle je poznal minister za javno upravo Gregor Virant. Sindikalisti so od predsednika vlade Mira Cerarja celo zahtevali, naj pogajalca zamenja, a se premier za to potezo ni odločil. No, v resnici bi bilo nekoliko nerodno, če bi pogajalca, ki je med predčasnimi volitvami leta 2014 nastopil na listi Stranke Mira Cerarja, zamenjal s kom drugim, saj bi s tem javno podvomil o kompetentnosti lastnih kadrov.

Boris Koprivnikar pred letom 2014 na državnem političnem zemljevidu ni bil viden, res pa je, da se je leta 2010 v občini Gorenja vas - Poljane na listi socialdemokratov potegoval za izvolitev v občinski svet. V občinski svet sicer ni bil izvoljen, zato pa je postal član občinskega nadzornega odbora. Ko je leta 2014 kandidiral na parlamentarnih volitvah, je v škofjeloškem volilnem okraju zbral 2292 glasov (dobrih 25 odstotkov), premalo za izvolitev v parlament. Natančneje, med vsemi kandidati SMC v kranjski volilni enoti je zbral najnižji odstotek glasov. Kljub temu pa je predsednik vlade presodil, da je dovolj kvalificiran za prevzem resorja za javno upravo.

Boris Koprivnikar je dobro desetletje pred prevzemom ministrske funkcije postal predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, organizacije, ki je tedaj povezovala okrog sto izvajalcev socialnih storitev in v kateri je delalo okrog deset tisoč ljudi. Pred tem pa je slabo desetletje vodil škofjeloški center slepih in slabovidnih. Na začetku devetdesetih, po končanem študiju, pa je poklicno pot začel kot učitelj matematike in informatike v srednji šoli škofjeloškega centra slepih in slabovidnih.

Kot informatik je Koprivnikar dobro zapisan v zgodovino prizadevanj za izboljšanje položaja slepih in slabovidnih. V letih, ko računalnik še ni bil samoumeven pripomoček, se je namreč pionirsko ukvarjal z računalniškim opismenjevanjem slepih in slabovidnih.

Koprivnikar je študij informatike končal na kranjski fakulteti za organizacijske vede, ambicij, da bi se ukvarjal z informacijskimi tehnologijami, pa ni opustil niti kot minister. Kot minister je zelo hitro posvojil marketinški žargon, ki so ga morebitnim kupcem podtaknila globalna IT-podjetja, septembra letos pa je obiskal Kalifornijo ter med drugim potrkal na vrata korporacij Tesla, Linkedin, Facebook, Google in Uber. Z globalno taksi službo Uber je celo podpisal pismo o nameri, ki naj bi vodila do tega, da bi storitev Uber delovala tudi v Sloveniji. Ob pikrih pripombah domačih IT-komentatorjev, češ da ni najbolj okusno, če minister in podpredsednik vlade podpisuje dogovore s taksi službo, ter bolj razčlenjenih kritikah, da je nasedel marketinškim trikom IT-korporacij, pa je bil precej nesrečen. Zapisal je, da je »razočaran« ter da je »težko delati spremembe na bolje v okolju, kjer si vsak pisunček, ki ima 5 minut časa, lahko privošči zaničevati trdo delo ekipe ljudi, ki jim je mar za prihodnost te države« ... No, trditvi, da je hitro posvojil marketinški žargon velikih IT-korporacij, velja dodati tudi vprašanje, ali njegov besednjak v polemiki z IT-komentatorji ne kaže, da je precej hitro posvojil tudi nekaj oblastne arogance. Oblastno aroganco so mu namreč očitali sogovorniki iz sindikatov javnega sektorja.

Res pa je, da je bil po tem, ko so bila pogajanja med javnim sektorjem in vlado na začetku tedna prekinjena in je že kazalo, da lahko propadejo, za včeraj popoldne vendarle napovedan še en krog pogajanj. Sindikati javnega sektorja so se medtem že začeli preoblikovati v stavkovne odbore.

Dodati pa velja, da je manevrskega prostora, v katerem se soočajo sindikati javnega sektorja in minister za javno upravo Koprivnikar, malo. Parlamentarna večina – opozicija je glasovanje obstruirala – je namreč sredi pogajanj z javnim sektorjem že sprejela proračun. Minister Koprivnikar je torej dobil nalogo, da se o plačah 150 tisoč javnih uslužbencev pogaja po tem, ko so bili finančni parametri s sprejetjem proračuna že zabetonirani.