Portret tedna: Aleksander Čeferin

Odvetnik, ki je postal predsednik Uefe.

Objavljeno
16. september 2016 14.32
Iva Ropac
Iva Ropac
Kaj imajo skupnega Aleksander Čeferin, Miro Cerar in Janez Janša? Razen tega, da so vsi trije Grosupeljčani in da so vsi trije predsedniki, najbrž ne veliko. Še ne 49-letni Čeferin je bil v četrtek s prepričljivo večino izvoljen za sedmega predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa); vodil jo bo dve leti in pol. Da je nanj ponosen, tako kot vsi Slovenci, je ob njegovi izvolitvi navdušeno sporočil predsednik slovenske vlade, tudi pravnik, tretji omenjeni, predsednik največje opozicijske stranke, pa mu je na tviterju zaželel »veliko uspehov pri usmerjanju politike najpomembnejše postranske stvari v Evropi«.

Ko se je od mesta predsednika Uefe po korupcijskem škandalu poslovil Michel Platini, se je maja Čeferina začelo omenjati kot enega najresnejših kandidatov za novega predsednika. Potem ko so ga o kandidaturi prvi prepričevali predsedniki nekaterih skandinavskih zvez, nato Italija in vodilni možje nacionalnih zvez z območja nekdanje Jugoslavije, je 8. junija uradno napovedal, da se bo kot nov, svež obraz, ki ni obremenjen s starimi grehi, potegoval za stolček na čelu Evropske nogometne zveze, ki je sestavljena iz 55 članic nacionalnih zvez in na leto ustvari približno za več kot dve milijardi evrov prihodkov. Podpora Čeferinu je skokovito naraščala; Skandinavcem, Italiji, Rusiji, Turčiji in državam jugovzhodne Evrope sta se pridružili evropski nogometni velesili Francija in Nemčija. Anglija je tokrat stavila na napačnega konja, Čeferinovega protikandidata Michaela van Praaga.

Očitke o pomanjkanju nogometnih izkušenj je zavrnil s podatki, da je od februarja 2011 predsednik Nogometne zveze Slovenije, član disciplinske komisije Fife, podpredsednik komisije Uefe za pravne zadeve. Od leta 2005 je bil stalni sodelavec upravnega odbora in pravni svetovalec malonogometnega kluba Lesna industrija Litija, član izvršnega odbora in igralec športnega društva N. K. pravniki Ljubljana (F. C. Ljubljana Lawyers), od 2006. zunanji sodelavec, od 2010. pa član izvršnega odbora NK Olimpija Ljubljana. Na začetku 80. let je bil registriran nogometaš takratnega tretjeligaša Grosuplje in soigralec Primoža Glihe. Treniral je tudi košarko in karate. Enkrat na teden igra (mali) nogomet. V kočevskem pragozdu ima hišico, redno dopustuje na Hvaru, večkrat je prevozil Saharo.

Ker tudi te volitve niso šle brez umazanih iger, so se pojavila namigovanja, da se poskuša z zakulisnimi igrami dokopati do položaja prvega moža Uefe, češ »da sem en dan Platinijeva lutka, naslednji Infantinova, tretji dan ruska, četrti pa, recimo, italijanska« ter da je skandinavskim zvezam v zameno za podporo pri glasovanju obljubil pripravo evropskega prvenstva oziroma celo položaje v Uefi. »Nekateri mediji težko razumejo mojo predsedniško kandidaturo, predvsem pa to, da gre za neodvisno osebo iz majhne Slovenije. A verjemite mi, da sem povsem neodvisen kandidat,« jih je zavrnil. V Atenah je bil na eno najprestižnejših in najvplivnejših športnopolitičnih funkcij izvoljen z 42 od 55 glasov.

»Ima osebne karakteristike, kot sta umirjenost in trezen pristop k reševanju problemov, pravniško in specifično športno znanje,« je o takrat še kandidatu za prvega moža evropske nogometne organizacije dejal nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič. Medtem ko se z oznako o treznem pristopu in znanju vsi strinjajo, umirjenost ni prvo, kar bi za Čeferina – vsaj v njegovih mlajših letih – rekli odvetniki, ki so z njim greli klopi v sodnih dvoranah. Ko se je med sodnimi obravnavami pokazalo, da je treba odreagirati bolj ostro, je tako tudi odreagiral, se spominja eden. Da je znal biti tudi aroganten in morda celo neutemeljeno oster s ciničnimi in sarkastičnimi pripombami, se spominjajo njegovi nasprotniki v sodnih dvoranah. Da je ostrega jezika, pa se je prepričala tudi romska družina Strojan, ko so jo pred leti v odvetniški pisarni zastopali pro bono po sporu z vaščani Ambrusa. Ko so ga Strojanovi po končanem zastopanju in po preselitvi v Roje poklicali, češ da jim država ne plačuje elektrike in vode, jih je odrezavo odpravil z besedami: »Meni tudi ne.«

Odvetnik po poklicu in velik ljubitelj športa je skupaj z očetom Petrom in bratom Rokom ustanovitelj Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, naslednice Odvetniške pisarne Čeferin, utemeljene že davnega leta 1967. »Dedek je bil profesor prava, oče je odvetnik zdaj že skoraj 50 let, brat je pravnik, teta tudi, tako da smo imeli družinske obravnave ob kosilih, kjer sem bil pogosto 'obtožen',« je pojasnjeval v enem od številnih intervjujev. Srednji izmed treh otrok znanega odvetnika Petra Čeferina je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1991, istega leta se je zaposlil v očetovi odvetniški pisarni. Je predsednik upravnega odbora po številu odvetnikov največje odvetniške družbe v državi, ki šteje okrog 30 odvetnikov in odvetnic, v odvetniški pisarni sta bila zaposlena tudi novi sodnik na ESČP Marko Bošnjak in nova ustavna sodnica Špelca Mežnar. V odvetniškem poklicu se najbolj posveča kazenskemu pravu, »v katerem sem začel in je še danes moja največja strast«, posebej pa se ukvarja z zastopanjem poklicnih športnikov in športnih klubov.

Ko je februarja pred petimi leti po Rudiju Zavrlu in Ivanu Simiču postal predsednik Nogometne zveze Slovenije, so njegovi obiski sodnih dvoran postali redki. Nazadnje smo ga kot zagovornika videli ob Alenki Bratušek in Zoranu Jankoviću.

Da je Čeferin človek, na katerega se kot kolega lahko zaneseš, se strinja več njegovih stanovskih kolegov, ki so na našo prošnjo strnili nekaj vtisov o novem predsedniku Uefe, ko nosi odvetniško togo. »Predvsem je vedel, kaj dela. Poznal je spis, stvari argumentiral in pri tem vztrajal,« se spominja ljubljanska sodnica in dodaja, da je vedno profesionalno in korektno opravljal svoje delo.

Pokončnost, prodornost, samozavest, dober retorik, inteligentnost in karizma – so besede, s katerimi so ga povečini opisali stanovski kolegi. Da zna biti »tudi zelo oster in da ne pusti, da mu kdorkoli soli pamet, še posebej ne namišljene avtoritete, ter da vseskozi išče nove načine za reševanje problemov, ki ne sledijo ustaljenim tirnicam«. Vse to bo nedvomno izredno pomembno pri uresničevanju ciljev, ki si jih je zastavil kot novi predsednik Uefe. V svojem programu je izpostavil enajst točk: dialog, enakost spolov, solidarnost, vključevanje, transparentnost, učinkovitost, avtonomija, zaščita igre, vzdržljivost, družbena odgovornost in participacija vseh deležnikov. In da bo v prvi vrsti nogomet. Po izvolitvi je Slovencem sporočil: »Smo bolj sposobni, kot si priznamo in priznamo drug drugemu; tudi na drugih področjih lahko igramo pomembne vloge.«

Je oče treh hčera, lastnik štirih psov in imetnik črnega pasa v karateju 2. dan. Rojen v horoskopskem znaku tehtnice. »Aleksander pred vsako svojo odločitvijo pozorno posluša argumente pro et contra. Ko pa neko odločitev sprejme, jo vedno dosledno izvede. Nihče ga ne more prepričati o nasprotnem. Tudi jaz ne,« je o trenutno najbolj znanem članu družine Čeferin zapisal njegov oče Peter.