Portret tedna: Blanka Žgajnar

Tožilka, ki je imela nasproti 18 odvetnikov in je z obsodilno sodbo v zadevi Balkanski bojevnik dobila bitko.

Objavljeno
23. marec 2018 12.27
sodišče-tožilstvo
Suzana Kos
Suzana Kos

Ne skrbi me in ni me strah. Glede tožilke pa ni kaj reči, pač opravlja svoje delo. Tako nam je pred razglasitvijo sodbe v razvpiti zadevi Balkanski bojevnik dejal prvoobtoženi Dragan Tošić. Nato ga je doletelo: 16 let in pol zaporne kazni in hišni pripor.

V torek je ob koncu ponovljenega sojenja na ljubljanskem okrožnem sodišču v eni največjih kazenskih zadev pri nas, ki jo je vodila specializirana državna tožilka Blanka Žgajnar, vse skupaj potekalo pravzaprav dolgočasno. Nobenega spektakla, nikjer množice oboroženih policistov, prav tako ne izjemnih varnostnih ukrepov, ki so spremljali začetek prvega sojenja pred sedmimi leti. Nasprotno. Osem pravosodnih policistov v dvorani je zdolgočaseno čakalo, da se branje sodbe konča, vmes pa so občasno s prstom drseli po pametnem telefonu. Petnajst odvetnikov, nevajenih daljšega stanja, se je prestopalo z noge na nogo, Žgajnarjeva pa je nepremično strmela v sodnico. Po razglasitvi sodbe je napovedala, da se bo pritožila. Za hudodelsko združbo je namreč predlagala daljše zaporne kazni in pripor, in to ne hišnega. Skupno je za obtožene zahtevala 125 let zapora.

Blanka Žgajnar je ta teden dobila bitko, vojne pa še ne. Pritožbo je namreč napovedala tudi druga stran, hkrati pa so se že pojavile ocene, da bo sodba padla in bo razveljavljena, če ne prej, pa najpozneje na ustavnem sodišču. »Dokazi, uporabljeni kot temelj za obsodbo, so po slovenskem ustavnem redu zbrani nezakonito in protiustavno, tožilstvo jih je dobilo od varnostnih organov Italije, Srbije in Urugvaja in so sporni,« je na primer povedal Andraž Teršek, ustavni pravnik. Morda od tod izvira tudi na začetku omenjena brezskrbnost prvoobtoženega v največjem procesu proti združbi organiziranih kriminalcev pri nas. Ti isti dokazi so bili namreč v prvem sojenju izločeni, v ponovljenem pa ne.


Izrek obsodilne sodbe v zadevi Balkanski bojevnik. Foto: Blaž Samec/Delo

V karieri je vodila vrsto odmevnih primerov, med drugim prodajo mamil na sodišču, prodajo mamil v ljubljanski diskoteki Inbox, zadevo Global, rop stoletja, v katerem so izpraznili sefe banke SKB, primer SCT Ivana Zidarja ter umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Ne kaže pozabiti niti zadev, povezanih s sumi kaznivih dejanj Zorana Jankovića, ki jo je zaradi suma zlorabe osebnih podatkov tudi ovadil. Z zadevo se zdaj ukvarja celjsko tožilstvo. Sporno naj bi bilo to, da je omogočila mediju, portalu Pod črto, pridobitev kopij kazenskih ovadb zoper ljubljanskega župana. Kopije ovadb, ki jih je proti Jankoviću in podjetju Electa Inženiring na specializirano državno tožilstvo vložil Nacionalni preiskovalni urad, so sicer namigovale, kako naj bi do službe v Ljubljanskih lekarnah prišla ena od farmacevtk. »Če je dana ovadba tudi zoper njo, je zelo sporno, da še naprej vodi postopke zoper ljubljanskega župana,« ugotavlja nekdanji pravosodni minister in nekdanji predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc, sicer pa odvetnik farmacevtke in tudi odvetnik enega od obsojenih v Balkanskem bojevniku.

Pri Zoranu Jankoviću se ji je sicer zgodil precejšen fiasko. Zaradi nepozornosti je namreč zastaral postopek v zadevi domnevnega prejemanja podkupnin iz družbe KPL in v zadevi »farmacevtka«. Odrejeno je bilo tudi uničenje prisluškovanj. Njeno profesionalno pot so zaznamovale tudi druge zadeve, zaradi katerih so se dvigovale obrvi. Poleti 2008 je na primer postala vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala, čeprav so nekateri ugotavljali, da za to mesto ni imela dovolj izkušenj in da ga je lahko prevzela le kot zanesljiv in poslušen kader takratne šefice Barbare Brezigar. Izkušenj, sploh z organiziranim kriminalom, namreč ni imela, so ji očitali, saj je na vodstveni položaj prišla naravnost z oddelka za mladoletnike na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Prav z mladoletniškim kriminalom se je sicer ukvarjala tudi njena mama Katja Bašič, ena najbolj znanih slovenskih kriminalistk in ustanoviteljica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, prve slovenske nevladne organizacije za pravice zlorabljenih otrok.


Balkanski bojevnik je najzahtevnejši primer tožilke Blanke Žgajnar. Foto: Marko Feist/Delo

Pred petimi leti se je prijavila na razpis za vodjo specializiranega državnega tožilstva za pregon organiziranega in gospodarskega kriminala, prijavo pa je oddal tudi tedanji direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Harij Furlan. Pred oblikovanjem specializiranega državnega tožilstva sta sicer oba že vodila posebno skupino tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Med letoma 2004 in 2008 je skupino vodil Furlan, a je to mesto predčasno zapustil domnevno zaradi spora s takratno generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, nasledila pa ga je Žgajnarjeva. Mesto šefa je šlo nato Furlanu, Žgajnarjeva pa je razmišljala o upravnem sporu, saj se ji je zdelo sporno, da Furlan nekaj časa ni bil tožilec, ker je bil zaposlen na Nacionalnem preiskovalnem uradu.

Žgajnarjeva je v preteklosti tudi javno govorila, da ima težave zaradi nekorektnosti novega vodje specializiranega tožilstva. Furlan pa je k njeni prijavi za ponovno imenovanje v elitno skupino tožilcev podal negativno mnenje, ker po njegovem ni imela »ustreznega odnosa do specializiranega tožilstva in do sodelavcev«. Kljub negativni oceni jo je državnotožilski svet imenoval za članico te skupine tožilcev.

Doletel jo je tudi obtožni predlog. Vložil ga je nekdanji višji tožilec in zdaj odvetnik Boštjan Penko, očital pa ji je zlorabo uradnega položaja ali pravic v zvezi s postopki ob njegovi aretaciji konec junija 2008. Številnim se je prigoda vtisnila v spomin predvsem zaradi Penkove izrazito emocionalne reakcije – ko je razlagal, kaj se je pravzaprav zgodilo, so ga pred mediji premagale solze. Penko se je v njeno mrežo ujel v času prehoda iz tožilskih v odvetniške vrste, Žgajnarjeva pa naj bi po njegovem mnenju tedaj zlorabila uradni položaj ali pravice v primeru preiskave proti njemu in nekdanjemu prvemu možu SCT Ivanu Zidarju. A okrajno sodišče je med preizkušanjem obtožnega predloga ugotovilo, da iz opisa ne izhajajo vsi zakonski znaki očitanega dejanja in da ni dokazov, da je tožilka imela namen škodovati Penku.


Tožilki Mateja Gončin in Blanka Žgajnar. Foto: Marko Feist/Delo

Poklic tožilke je želela opravljati že od nekdaj. Tožilsko pot je začela kot strokovna sodelavka, sledilo je imenovanje na mesto pomočnice okrožnega državnega tožilca, nato na funkcijo okrožne državne tožilke; to opravlja že poldrugo desetletje. Ko je bila izbrana med najvplivnejše pravnike, ki jih izbirajo na portalu IUS-INFO, je ugotavljala, da danes ljudje ne verjamejo v pravo in si ne prizadevajo za njegovo izboljšanje. Stanje duha je le kritiziranje sistema, je bila kritična. Čeprav bi morali vsi, ki imajo politično moč v tej državi, biti prvi, ki se držijo prava, ki se držijo vseh določb, ki se držijo sistema in ki funkcionirajo po sistemu. »Ker če že otroke učimo, da zgledi vlečejo, to velja za vse,« je prepričana.

Balkanski bojevnik je njen najzahtevnejši primer. Skupaj s tožilsko kolegico Matejo Gončin se je potrpežljivo pomerila z osemnajstimi odvetniki, ki so z različnimi manevri zavlačevali postopek. Trinajst od petnajstih obtoženih je bilo v ponovljenem sojenju spoznanih za krive, v procesu je bilo razpisanih 128 narokov, spis pa obsega več kot 34 tisoč strani. Tudi kriminalisti so s sodbo (za zdaj) dobili potrditev, da so delali zakonito, ne glede na to, da so bili vsi ključni dokazi pridobljeni s prisluškovanjem in so prišli iz tujine.

Na vprašanje, ali jo je bilo zaradi kakšnega primera, ki ga je vodila, kdaj strah zase ali za svoje bližnje, odgovarja nikalno. Je pa res, da jo delo preganja tudi v njenem prostem času. »Ko gre človek domov, ne more zklopiti zgodb, s katerimi se je srečeval čez dan; naj gre za zavržna dejanja, ki jih tožilci obravnavamo, osebne tragedije, ki so posledice kaznivih dejanj ... Vse to, poleg strokovnih izzivov, zagotovo vpliva na dejstvo, da se tudi v prostem času ni moč izogniti 'delu', lahko samo v obliki razmišljanja, pogosto pa tudi v 'papirni' obliki, ko v delovnem času pač ni bilo časa za vse,« pravi Žgajnarjeva.

Na vprašanje, kako komentira izjavo odvetnikov, da bi morala biti suspendirana zaradi zlorabe podatkov v primeru Janković, pa je odgovor kratek: »Žal ne smem reči, kar si mislim,« odgovarja odločno in med vrsticami.