Portret tedna: Damijan Florjančič

Novi predsednik vrhovnega sodišča pravi, da tega poklica ne moreš opravljati z žalostjo.

Fri, 17.02.2017, 20:00

Do pred štirimi dnevi še začasna predsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je na otvoritvi novega sodnega leta ob predaji poslov novemu predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču namenila besede, ki jih ji je nekoč povedal nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, za mnoge še vedno ena od največjih sodniških in vodstvenih avtoritet v sodstvu. Dejal ji je, da ko je postal predsednik vrhovnega sodišča, niti približno ni vedel, kaj ga čaka.

Nov poklicni izziv zdaj čaka 62-letnega magistra pravnih znanosti, ki bo na mestu prvega sodnika v državi, vendar enakega med enakimi, zamenjal Branka Maslešo. Kaj vse ga čaka na novi poti, še natančno ne ve; najprej si bo vzel nekaj časa, da se seznani z notranjimi sodno-upravnimi zadevami, ki mu pritičejo kot predsedniku vrhovnega sodišča. Ne predstavlja si, vsaj za zdaj, da bi mu ob teh nalogah ostalo še veliko časa za sojenje. Vendar bo, če se bo izkazalo za nujno, še sedel v vrste članov kazenskega senata vrhovnega sodišča.

Iskanje novega predsednika najvišjega sodišča v državi ni bilo enostavno, potrebni so bili trije krogi. V zadnjem se je za kandidaturo odločil tudi Florjančič, čeprav so ga, kot pravi, že ob drugem poskusu nekateri njegovi kolegi – tudi zunaj pravniških vrst – nagovarjali k prijavi. Kaj je pretehtalo, da se je odločil poskusiti? To, da si že trideset let prizadeva za osmišljenje sodne funkcije, ki pomeni uresničitev vizije pravičnega, zakonitega in učinkovitega sojenja. Z njo je očitno prepričal tudi pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. Ko je bil Florjančič pri njem (pa še nekaj jih je bilo v »izpitni« komisiji) na zagovoru, minister z vprašanji ni bil prav nič prizanesljiv. Ampak ga je Florjančič očitno prepričal.

Damijan Florjančič je karierni sodnik (v sodniške vrste je stopil leta 1986), ki je sicer v življenju zamenjal kar nekaj služb, kar se je ob tokratnem premisleku, kakšnega človeka si želi sodstvo imeti na vrhu, najverjetneje izkazalo prej za prednost kot pomanjkljivost. Tudi pri presoji pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. Florjančič je namreč svojo poklicno pot po tem, ko je bil nekaj časa v občinski upravi, začel na sežanskem tožilstvu, nadaljeval jo je na sežanskem sodišču. Kmalu je postal predsednik koprskega okrožnega sodišča. Od leta 2007 do 2008 je bil kot višji sodnik dodeljen na pravosodno ministrstvo na direktorat za mednarodno sodelovanje, kjer je opravljal naloge v zvezi s predsedovanjem naše države svetu EU, kasneje je bil dve leti direktor centra za izobraževanje v pravosodju. Oktobra 2010 je bil izvoljen za vrhovnega sodnika kazenskega oddelka vrhovnega sodišča, od 2003 do 2014 je bil tudi predsednik kazenske sekcije sodniškega društva.

Odločitev za pravo sicer ni bila Florjančičeva prva izbira. Najprej se je pred dobrimi štiridesetimi leti vpisal na zgodovino in zgodovino umetnosti, potem so se mu, kot pravi, zgodili impulzi, ki so prispevali k temu, da se je prepisal na ljubljansko pravno fakulteto. Ni bil pravi navdušenec nad tem študijem, zato je še vedno ohranjal zanimanje za druge »interesne« usmeritve. Tako še danes – za sprostitev duše – slika.

Za plačilo s kartico, Paypalom ali preko UPN (plačilni nalog), obiščite stran www.delo.si/digitalno in izberite paket po vaši meri. Imamo tudi takega z izdatnim popustom za naročnike na našo tiskano izdajo! Nato sledite navodilom za registracijo, v sklopu katere boste sklenili tudi digitalni naročniški paket.


Želite brati več?
Cenik
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
* Naročnina po preteku prvega meseca naročnine se obračuna po veljavnem ceniku Delo d.o.o.
Preberite posebne pogoje, povezane z digitalnimi naročninami.
Prijavi sovražni govor