Portret tedna: Franjo Bobinac

Predsednik uprave Gorenja je bitko s kritiki ta teden dobil, vojne (še) ne.

pet, 12.01.2018, 20:00
Kritike

Ta teden je na skupščini uspešno odbil udarce kritikov iz vrst malih delničarjev.

Javni nastopi


Začel je kot popevkar. Z Otom Pestnerjem sta skupaj odpela Bisere imaš v očeh.

Usoda


Nekateri napovedujejo, da novega mandata na vrhu Gorenja ne bo končal.

Franjo Bobinac ne odgovarja na vprašanje, ali bo ob letu osorej, torej po predvidenih spremembah v lastništvu Gorenja in napovedanem vstopu novega strateškega partnerja, še ostal na tej funkciji, čeprav mu je nadzorni svet že lani, dolgo pred iztekom, podelil nov mandat.

V Gorenju je že več kot 30 let, tja je prišel iz Ema Celje, kjer je po odsluženem vojaškem roku leta 1983 tudi začel poklicno pot. Ni je ubral po očetovih stopinjah finomehanika, mama je bila tajnica, temveč so ga mikali drugi, večji izzivi. Zdaj je na vrhu družbe, ki je četrta največja v državi po celotnih prihodkih in takoj za Mercatorjem druga največja zaposlovalka, med podjetji z največjim dobičkom je pa ni.

Lani so leta 1958 rojenemu Celjanu bruto prejemki znašali nekaj več kot 153 tisoč evrov. Pogled v letna poročila Gorenja pa kaže, da zadnja leta zasluži precej manj, saj so mu nadzorniki odrekli nagrado za uspešnost. Ta je na primer leta 2015 dosegla skoraj 70 tisoč evrov, a tistega leta je bil res obilno nagrajen, saj so njegovi bruto prejemki dosegli skoraj pol milijona evrov, če smo čisto natančni – 428 tisočakov. V lasti ima 4096 delnic Gorenja, ki so na borzi trenutno vredne okrog 21 tisoč evrov.

Ta teden je bil zanj vroč. Gorenje vodi od leta 2003. Nekateri njegovi kritiki menijo, da je družba v tako slabi kondiciji predvsem zaradi njegove zgrešene kadrovske in produktne politike, zaradi katerih je prodaja Gorenjevih izdelkov na nekaterih trgih, na primer francoskem, strmoglavila, manj pa zaradi izjemnih pritiskov konkurence, na katero se ob drugih zunanjih razlogih, ki tolčejo po Gorenju, tako rad zgovarja. Tudi konkurenca namreč deluje v enakem okolju kot Gorenje. Morda je torej res čas, da krmilo družbe prevzame nova roka.

Gorenje v Sloveniji daje kruh 6000 zaposlenim, v skupini je sicer enajst tisoč ljudi in njegovi izdelki so redki, če ne edini pri nas, ki do kupca na svetovnem trgu pridejo kot končni slovenski produkti. Nekateri gledajo v prihodnost in napovedujejo, da se bo Bobinčeva era v Gorenju najverjetneje končala po vstopu novega, predvidoma kitajskega strateškega partnerja, ko bo z novo skupščino in novimi nadzorniki verjetno vodenje prevzela nova ali vsaj prenovljena uprava. Gorenje že leta posluje slabše od konkurence, predvsem zaradi prenizke prodajne marže oziroma slabe dobičkovnosti in previsoke zadolženosti.

Na naše vprašanje, ali meni, da bo končal novi petletni mandat, ki se mu začne julija letos, ni odgovoril. Foto: Jure Eržen

Ta teden je uspešno prekrmaril sejo nadzornega sveta, na kateri so obravnavali tudi vprašanja v zvezi s sponzoriranjem ruskega nogometnega kluba Torpedo. Še prej pa je »preživel« skupščino družbe, na kateri je skupina manjših delničarjev poskušala doseči zamenjavo v nadzornem svetu, iz katerega so hoteli odsloviti naklonjena mu nadzornika, nekdanjega dolgoletnega šefa Heliosa Uroša Slavinca in nekdanjega bančnika Marka Voljča. Voljč sicer odločno zavrača namigovanja, da je njegova naklonjenost Bobincu predvsem sad več kot 300 tisoč evrov vrednih prihodkov, ki so se od Gorenja prelili na račun podjetja Voljčeve soproge za storitve strateškega kadrovskega svetovanja.

Po prevzemu vodenja Gorenja je imel le nekaj mirnih let, promet je rasel, dobički so bili stabilni. Skupino je močno zamajala finančna kriza leta 2008, tej je sledil še udarec zaradi ukrajinsko-ruske krize. Tudi v tem delu težav, znajo povedati njegovi kritiki, je storil napako, saj je bilo Gorenje do tega trga preveč izpostavljeno, prav tako pa ni bilo dovolj pripravljeno za obvladovanje tečajnih tveganj, ki so tedaj resnici na ljubo močno udarila tudi Krko.

Če kaj, pa za Franja Bobinca zagotovo velja, da obvlada javno nastopanje. Tu mu ni kaj očitati, so si edini vsi, ki ga poznajo. V javnosti je začel nastopati že v mladosti, ko se je poskusil tudi v popevkarstvu.

Leta 1973 je posnel malo ploščo s popevko Mama, zlata mama, leta 1978 Ispijva še nocoj. Leta 1977 je na Slovenski popevki osvojil drugo nagrado za izvedbo pesmi Poet, leta 1978 pa drugo nagrado za pesem Bisere imaš v očeh. Ga je za mnoge največja zvezda slovenske popevke Oto Pestner zato v mladosti videl kot konkurenco? »V tistem času sva oba odraščala v Celju in smo se dobro poznali. Kot mlad fant je tudi vadil petje z mojim očetom in posnel štiri pesmi, med njimi tudi Mama, zlata mama in Lidija. Po tistem je njegov glas mutiral in začela sva tesneje sodelovati pri nekaj radijskih posnetkih, skupaj sva odpela tudi duet Bisere imaš v očeh na Slovenski popevki leta 1978. Nato je šel v druge poklicne vode, še vedno pa mu je ostala ljubezen do glasbe in kulture, ki jo kot direktor Gorenja tudi rad podpira. Vse do danes sva ohranila dobre prijateljske stike,« pravi Pestner.

Bobinac je spletel močne vezi, s pomočjo katerih deluje tudi v ozadju, nastale so tudi prek služb, ki jih je dajal sorodnikom pomembnih oseb, pa z močno navezo z agencijo Pristop, ki prav tako skrbi za njegovo podobo v javnosti, in s sodelovanjem z različnimi lobisti, ki skušajo vplivati na do njega kritične novinarje.

Eden njegovih največjih kritikov v poslovnem svetu je nekdanji član uprave in petodstotni delničar Philip Alexander Sluiter. Na obtožbe, da njegove kritike izvirajo iz želje po prevzemu Gorenja, razkosanju in nato prodaji po delih, Sluiter odgovarja, da so to smešne izjave. »Sem dolgoročni lastnik, delničar Gorenja sem skoraj že deset let in vse, kar bi rad dosegel, je, da bi Gorenje postalo znova zdrava družba, kar pod sedanjim vodstvom ni. Lepe besede poslušamo že nekaj časa, a te niso finančno utemeljene. Gorenje je bolnik, ki ima kar nekaj časa negativen finančni tok, treba bi ga bilo prestrukturirati. Izvedba strategije razvoja Gorenja ni strokovna,« našteva Sluiter, ki na majski skupščini pričakuje dovolj podpore za »izpeljavo potrebnih sprememb«. Nekdaj kolega v upravi sta očitno na bojni nogi. Bobinac zaradi Sluiterjevih besed že razmišlja o tožbi, hkrati pa ga označuje za manipulanta in podjetnika, ki je upnikom ostal dolžan skoraj deset milijonov evrov, eni izmed nizozemskih bank pa je dolžan 3,5 milijona evrov.

Brane Apat, član uprave Gorenja, ta epski spopad – Sluiterju se je ta teden pridružila še vrsta drugih malih delničarjev – ocenjuje kot željo, za katero se skriva denar. »Vse vojne se začenjajo pri njem, morda se je kdo od kritičnih malih delničarjev za nakup celo zadolžil in je zdaj živčen,« pravi. Prvega človeka Gorenja pozna več kot 30 let, ima ga za korektnega, delavnega in spretnega v javnem nastopanju, samoobvladanega, za človeka, ki družbo predstavlja spodobno in dobro.

Bobinac je od leta 2008 tudi na vrhu Rokometne zveze Slovenije. Prvi večji uspeh na tem področju je iz leta 2013, ko je moška rokometna reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Španiji pod vodstvom selektorja Denića osvojila četrto mesto. A ni bil zadnji. Lani je sledila bronasta kolajna na svetovnem prvenstvu v Franciji. Danes slovenska rokometna reprezentanca pod vodstvom Veselina Vujovića začenja boje na evropskem prvenstvu na Hrvaškem.

Prijavi sovražni govor