Priporočamo manj jamranja, več dela, optimizma in usmerjenosti v prihodnost

Predsednik uprave in generalni direktor Krke je dober finančnik in garač, ki zelo dobro pozna dejavnost, v kateri je od leta 1982. Z dosedanjim delom je prepričal, zato mu je nadzorni svet podelil še en šestletni mandat; začel ga bo čez slaba dva meseca, 1. januarja 2016. Dosegljiv je 365 dni na leto, na njegove odgovore prek sms ali elektronske pošte se ne čaka dolgo. Govori angleško, rusko, sporazumeva se tudi francosko, poljsko ...


Gospod Colarič, 4. novembra ste odprli Notol 2, največjo naložbo zadnjih let v Sloveniji, zgodovinsko največjo v Krki, v oktobru pa ste odprli obrat v Krškem Sinteza 1. To sta veliki naložbi, skupaj vredni skoraj 300 milijonov evrov. Je Krkin recept zato, da ostaja vodilno podjetje v Sloveniji in širše, tudi to, da se nenehno pomlajuje in povečuje kapacitete? V zadnjem desetletju ste samo za naložbe namenili več kakor 1,3 milijarde evrov.

Tako je, toliko smo investirali samo v naložbe; če k temu dodamo še vlaganje v raziskave in razvoj, je to dodatnih 900 milijonov, skupaj torej 2,2 milijarde evrov v desetih letih. Seveda se je treba pomlajevati, če je pomlajevanje tudi gradnja novih proizvodnih objektov. Krka je bila ustanovljena pred enainšestdesetimi leti z devetimi ljudmi, danes nas je skupaj z agencijskimi delavci krepko čez enajst tisoč. V zadnjih desetih letih, ko sem tudi sam predsednik uprave, nas že situacija sili, da se z investicijami, kakor vi pravite, pomlajujemo. Še pred štirimi leti smo imeli proizvodne zmogljivosti za 4 milijarde in nekaj tablet in kapsul na leto, ta številka pa je bila že včeraj visoka 12 milijard in v treh letih od odprtja Notola 2 jih hočemo imeti 17 milijard na leto. Ob tem je treba poudariti, da so na svetu še milijoni nezdravljenih ljudi. Ne zato, ker mislimo, da je fajn štancati vedno več tablet in kapsul, ampak ker nas preprosto v to silijo tudi tržne razmere, moramo povečevati kapacitete.

V zadnjem času se srečujemo z zniževanjem cen, tako da nam je nižanje cen v zadnjem letu vzelo praktično 100 milijonov evrov. Cene zdravil znižujejo tako ministrstva kakor zdravstvene zavarovalnice, še najhujša pa je konkurenca. In če hočemo zadržati raven, ki smo jo imeli včeraj, moramo danes bistveno povečati fizični obseg prodaje. Če pa hočemo rasti, moramo veliko vlagati v razvoj in raziskave, zato da imamo čim več novih in zanimivih izdelkov. In da jih imamo čim prej, vsekakor prej kot konkurenca. Notol 2, vreden 200 milijonov evrov, je res največja naložba. Letos smo povečali tudi zmogljivosti obrata v Ljutomeru, maja smo začeli graditi že četrti razvojno-kontrolni center, ki bo ena ključnih naložb, v prihodnjih letih bomo nadaljevali opremljanje nove tovarne v Rusiji. Seveda vse to pomeni, da bo stopnja rasti zaposlovanja v Krki v naslednjih letih od dva- do triodstotna.

Koliko Krka namenja za raziskave in razvoj in koliko za dividende?

Za raziskave in razvoj Krka na letni ravni nameni okrog 9,5 odstotka vseh prihodkov, Slovenija dobra 2 odstotka, EU pa ima za cilj 3 odstotke. Dividende so v primerjavi s tistimi pred desetimi leti štirikrat višje. Za raziskave in razvoj damo na leto dobrih 100 milijonov evrov, za dividende pa 80 milijonov evrov.

Pri odprtju Sinteze 1 ste poudarjali, kako pomembno je za Krko, da obvladuje in sama dela učinkovine in ima ves proces proizvodnje pod kontrolo.

Krka je do osemdesetih v prejšnjem stoletju delala po licencah za velike farmacevtske firme in se iz tega odnosa tudi veliko naučila. Za velike farmacevtske hiše smo bili most med vzhodom in zahodom, a ob vseh spremembah konec osemdesetih niso več potrebovali tega mostu. Takrat smo se odločili za samostojno pot generičnega farmacevtskega proizvajalca in postopoma prevzeli t. i. vertikalno integrirani poslovni model, kar poenostavljeno rečeno pomeni, da se sami odločamo, katere izdelke bomo razvijali in prodajali, še prej pa, kako jih bomo razvijali od učinkovine naprej.

Krka je veliko investirala v razvoj, v nove trge, ne pa v menedžerske odkupe.

Verjetno bi tudi mi lahko izpeljali kakšen menedžerski odkup, ampak to pomeni, da bi potem denar iz profita namenjali za (še višje) dividende (ki bi jih potrebovali za poplačilo prevzema). Toda kdo in kako bi potem razmišljal, da je treba narediti Sintezo 1, Sintezo 2, o kateri že tudi razmišljamo, pa kdo bi naredil prvi in zdaj že drugi Notol? Krka je bila sprivatizirana že leta 1996, Notol 1 pa smo odprli leta 2002, drugega 4. novembra letos. In ne nazadnje, kaj bi ob menedžerskem odkupu reklo naših 11 tisoč sodelavcev – eni bi bili lastniki, drugi pa kaj? Seveda nismo enaki, ampak vsi smo sodelavci in vsi krkaši in samo naše skupno delo lahko pripelje Krko do rezultata. Res je, ti prevzemarski trendi so bili kar v zraku. Tudi mene so spraševali, ja kdaj boste pa vi kaj naredili. Odgovarjal sem: kaj pa naj naredimo, saj imamo rezultate. V šali včasih pravimo, da MBO (management buy out) pomeni: manj bo ostalo. So pa tudi uspešne zgodbe.

Videti je, kot da za Krko krize ni?

V Krki sem 33 let in ne vem za eno samo leto, ko ne bi bilo problemov. Položaji so se spreminjali v jugovzhodni Evropi, na Češkoslovaškem, Poljskem, v devetdesetih je prišlo do razpada Sovjetske zveze. To so vse bile krizne razmere. In ko se je zdelo, da se je že vse nekako umirilo, je prišel avgust 1998 in huda ruska kriza, ki ji ta, ki traja od lani, ne seže niti do kolen. Zato mi, v Krki, pravimo, da se s krizami srečujemo vsak dan. In kdo je za reševanje kriz odgovoren? Menedžer. Zakaj pa nas lastniki plačujejo? Ja zato, da rešujemo situacije, tudi krizne, in maksimiramo rezultate. Strategija Krke vključuje več elementov. Prvi je, da je treba čim več prodati; drugi, da mora biti med prodanimi izdelki čim več novih, in v skupini Krka je bil delež novih izdelkov v petih letih več kakor 40-odstoten. Tretji, zelo pomemben element, je vertikalno integrirani model poslovanja, po katerem izdelek sami razvijemo, izdelamo in hitro prodamo.

Kako se spopadate s problemi v Rusiji, Ukrajini, kjer imate različne težave, od nizkega tečaja rublja do gospodarskih težav?

Kar zadeva tečaj rublja, smo lani imeli kar lepe negativne tečajne razlike, saj smo imeli v naših računovodskih izkazih dve tretjini tečajnih razlik nerealiziranih. In tiste, ki so bile 31. decembra opredeljene kot nerealizirane, so se v dobršni meri spremenile v pozitivne tečajne razlike. V Rusiji Krka zdaj fizično in v rubljih več proda, v evrih, zaradi razvrednotenja rublja, to pomeni nekoliko manj. Nekateri me sprašujejo: Ali boste pustili ruski trg in se prestavili kam drugam? Ne vem, ali mislijo, da mi kar tako, sredi belega dne, rečemo, da ne bomo več v Rusijo poslali kamionov in da jih bomo raje v neko drugo državo. Tega ne moremo. Farmacevtski trg je zelo reguliran in leta traja, da prideš na posamezni trg. Zato, kar zadeva Rusijo in Ukrajino, trdno ostajamo tam in bomo tam še pospešili naše delovanje. Predvsem zato, ker je zdaj najboljši čas za to, zdaj ko so zadeve nestanovitne, zdaj ko se da pridobivati tržne deleže in se je zato najlažje boriti proti konkurenci. Predvsem tisti, ki se ustraši takih razmer. Na ruskem trgu smo prisotni že 50 let. Danes ima Krka s tovarno Krka Rus v Rusiji status domačega proizvajalca, uspešno poslujeta tudi Krkino predstavništvo in distribucijsko podjetje OOO Krka Farma. V zadnjih desetletjih smo postali ugleden partner, v Rusiji proizvedemo že polovico izdelkov, ki jih prodamo na tem trgu.

Lani ste precej povečali tudi prisotnost na trgih zahodne Evrope. Je usmeritev v zahodno Evropo logična?

Danes predstavlja izvoz 94 odstotkov prodaje skupine Krke, prisotni smo na 70 trgih, kjer se pojavljamo s svojimi izdelki. Posebej izrazito smo prisotnost v zadnjih letih povečali v zahodni Evropi, ki zdaj pri nas predstavlja že skoraj 30 odstotkov celotne prodaje. Na zahodu smo v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Portugalskem, Irskem, Švedskem, Finskem, v Španiji, Italiji, Franciji, Belgiji, Avstriji in povsod tod imamo tudi svoje firme. Mi prodajamo povsod. Ravno včeraj mi je nekdo rekel: A vi prodajate tudi v Mongolijo? Ja, zakaj pa ne, sploh če gre za prebivalstvo, ki se šteje v milijone. Za nas je zelo pomembna regija srednja Evropa z velikim poljskim trgom, češkim, madžarskim, slovaškim in tremi baltskimi trgi. Seveda je potencial tudi na jugovzhodnih trgih. V Romuniji, ki je tudi sicer eden naših ključnih trgov, smo lani okrepili tako položaj vodilnega trga v regiji kot tudi najuspešnejšega tujega generičnega podjetja na njem. Gre za velik trg, kjer vidimo še veliko priložnosti. Prodajo na naših tradicionalnih trgih nameravamo v prihodnje še krepiti, zaradi varčevanja zdravstvenih sistemov pa vidimo veliko priložnosti tudi na Zahodu. Ker je treba ves čas iskati nove poti, smo ustanovili novo, šesto Krkino regijo – čezmorske trge, ki vključujejo Srednji in Daljni vzhod z Afriko in obe Ameriki, kjer pa uspeha ne pričakujemo čez noč.

Tudi Kitajska in Indija sta vsaka zase več kot milijardna trga. V zadnjem mesecu dni je bila na Kitajskem nemška kanclerka Merklova, potem francoski predsednik Hollande, s posli, vrednimi več deset milijard evrov, se pohvali britanski Cameron, nedavno je bil na Kitajskem naš podpredsednik vlade Dejan Židan. Videti je, da se tudi Slovenija želi pripeti na kitajski voz, verjetno s svojimi najboljšimi »konji«?

Na Kitajsko že prodajamo nekatere izdelke brez receptov, in sicer tiste, ki jih izdelujemo v naši nemški firmi TAD Pharma. Na Kitajskem registriramo kopico naših izdelkov. A tu je treba biti zelo realen: Kitajska je trg z 1,3 milijarde ljudi in izredno močno farmacevtsko industrijo. Gre za velike države in zelo razvito farmacevtsko industrijo tako na Kitajskem kakor v Indiji. Indija je tudi zelo velik izvoznik končnih izdelkov v najrazvitejše države sveta. Naš core biznis je tako še vedno, mi radi rečemo, od Vladivostoka, kjer imamo predstavništvo, do Lizbone, kjer imamo svoje podjetje. Sicer pa mi, v Krki, nismo visokoleteči, ampak realno pogledamo, česa smo sposobni in česa ne, ali lahko prodremo na trg, koliko nas bo to stalo, kaj bomo od tega imeli.

Kakšne so razmere na svetovnem farmacevtskem trgu?

Na tem trgu so originatorji in smo generiki. Originatorji so tisti, ki novo molekulo pripeljejo do končnega zdravila, postopek in pot za to pa sta izredno dolga in izredno draga; to gre v stotine milijonov. V povprečju gre več kot milijardo dolarjev v razvoj enega novega zdravila. Patent zanj velja približno 20 let. In potem, preden patent pade, pridemo »na vrsto« mi, generiki. Vemo, da bo patent padel, in hočemo priti do tega zdravila. Potem nastopijo trgi. Tisti trgi, ki nimajo denarnih sredstev, kjer zavarovalnice šparajo in podobno, izbirajo generična zdravila, ki so enakovredna zdravilom originatorjev, ki jim je patent padel. To se dogaja na vseh trgih, od Daljnega vzhoda do najbolj zahodnega v Evropi. Ni razlik. Tudi Evropska unija je zdaj, ko ni dosti denarja, nenadoma zadovoljna z generičnimi izdelki. A vi mislite, če bi bilo veliko denarja v EU, da bi toliko povpraševali po generičnih izdelkih? Ne bi. So pa generična zdravila povsem enakovredna zdravilom originatorjev, kar potrjujejo tudi bioekvivalenčne študije.

Ali nam lahko zaupate, na katerih trgih načrtujete kakšne prevzeme oziroma druge oblike dolgoročnih poslovnih povezav?

V preteklosti smo že prevzeli manjši podjetji. Nemška TAD Pharma nam je omogočila neposreden vstop na pomemben nemški trg. Prevzeli smo tudi marketinško-prodajno družbo v Avstriji in pridobili lastniške deleže dveh naših proizvodnih partnerjev v Aziji. Vedno štartamo na države, za katere menimo, da bi lahko s tem, ko bi dobili neko entiteto, lažje prišli noter z našimi izdelki, ki jih je potem treba še registrirati; čez noč ne moreš nič narediti. Zanima nas pridobivanje tržnih deležev, kar pa ni nujno vezano samo na Evropo, je pa res, da je Evropa še vedno na prvem mestu. Poleg tega iščemo tudi podjetja, ki imajo morda portfelj izdelkov, ki se od našega razlikuje; lokacija pri tem ni pomembna. Seveda če imajo tak izdelek in tako registracijsko dokumentacijo ali pa jo lahko izdelajo, da lahko to uporabimo na vseh trgih. Dostikrat so tudi komentarji: Ah, oni iščejo, da ne bi nič našli! Poudarjam, da mi iščemo, ampak smo izredno previdni, da ne bi pogoltnili kosti, ki bi nas zadušila ali nam naredila zelo velike probleme. Še vedno pa se zanašamo na organsko rast in vertikalno integrirani poslovni model. Prevzemov smo se vedno lotevali previdno, zato smo bili uspešni. Vemo, kje se zaplete. To je običajno pri stvareh, ki jih ne najdemo v bilancah, pri ljudeh, pri jeziku itd.

Že leta Krkini prihodki presegajo milijardo prihodkov, zdaj verjetno že pogledujete po drugi milijardi?

Po prihodkih smo med industrijskimi podjetji že nekaj časa med največjimi, zlasti po izvozu. Zavedamo se, da je treba rasti, v preteklosti smo rasli tudi 20-odstotno na leto. Zaradi pritiskov na zniževanje cen moramo zdaj še več narediti, imeti še več novih izdelkov – in vse to prodati. Seveda je treba iti tudi v prevzeme, ki jih bomo lahko vkomponirali v naš sistem, si z njimi zagotovili dodatne trge ali pa pridobili dodatne izdelke, zdravila, ki jih mi še nimamo. Pri rasti je treba vsekakor gledati tako na zgornji del izkaza poslovnega izida, torej na prihodke, kot na tistega spodaj – na dobiček. V zadnjih desetih letih smo več kot podvojili prodajo, več kot potrojili dobiček, več kot potrojili vlaganje v razvoj in raziskave, število novih izdelkov več kot podvojili, podvojili letne zneske za investicije, število proizvedenih izdelkov skoraj potrojili in več kot podvojili število zaposlenih. Ob tem pa izplačujemo bistveno višje dividende kot pred desetimi leti.

To balansiranje med prihodki in dobičkom je pri Krki zanimivo, v bistvu vam dobički bolj rastejo kakor prihodki. V čem je skrivnost?

V Krki so vsi zaposleni pomembni, a najvažnejša področja so razvoj in raziskave, učinkovita proizvodnja in marketing s prodajo. V razvoju in raziskavah v Krki dela 600 ljudi s trenutno 175 novimi izdelki. Od njih se pričakuje čim prej in čim več novih izdelkov, od proizvodnje čim več kakovostnih, varnih in učinkovitih izdelkov. Od 11.000 jih imamo zaposlenih v marketingu in prodaji več kakor 4000 in od tega jih velika večina dela v tujini. Njihova naloga je, da to »zmarketirajo« in prodajo ter uspešno unovčijo terjatve. Res pa je, da smo v zadnjih letih prejeli kar nekaj odškodnin zaradi tožb.

Potem lahko sklepamo, da se vam je večina odmevnih tožb tudi izplačala?

Seveda, ko vidimo, da nas hoče nekdo preganjati zaradi intelektualne lastnine, to pomeni, da smo nekomu stopili na žulj. Morda zveni čudno, a moram povedati, da smo bili junija 1998, tik pred rusko krizo, v položaju, ko smo dobili začasno prepoved proizvodnje in prodaje doslej najbolj slavnega zdravila v zgodovini Krke, zdravila enap za zniževanje krvnega tlaka. Tožila nas je ameriška multinacionalka Merck, mi smo se branili predvsem v Sloveniji, na Madžarskem, najbolj odmevno pa v Rusiji. Tam so največ pisali o tej tožbi: da neko majhno podjetje iz Slovenije hodi v zelje velikemu ameriškemu podjetju. To pisanje nam je izredno pomagalo – tako zelo, da marketinške aktivnosti skoraj niso bile potrebne.

Tožbe so v farmaciji nenehno prisotne, so del posla?

V farmacevtski industriji je tako, da vsak toži vsakega, originator originatorja, originator generika, generik generika, zdaj že celo generiki originatorja; to gre z roko v roki in s tem je treba živeti.

Leta 2008 ste rekli, da boste, dokler boste predsednik uprave Krke, nasprotovali prevzemu. Kako razmišljate zdaj?

Enako, saj sem isti predsednik, kot sem bil takrat. Moja prizadevanja so naslednja: da imamo in ohranimo samostojnost, da ohranimo vse funkcije, da si sami pišemo strategijo, da sami odločamo, katere izdelke bomo razvijali, kje jih bomo proizvajali, kje jih bomo prodajali, da imamo sami nadzor nad transakcijskim računom – da se skratka z vsem naštetim ukvarjamo sami, ne pa da smo sestavni del nekega velikega mastodonta, od katerega bi dobili naloge, ki bi jih morali izpolnjevati. Če se želimo dokazati, moramo vse te funkcije imeti. Seveda pa nisem toliko naiven, da bi verjel, da je ta izjava pametna kar v osnovi, ampak pod pogojem, da dosegamo rezultate. Kot predsednik uprave našim zaposlenim na zborih delavcev, ki jih imamo vsako leto februarja, razlagam o teh zadevah: pazite, če bodo rezultati, bo tako, če rezultatov ne bo, bo drugače. Seveda pa se zavedam še nečesa: če lastniki jutri rečejo, da bi Krko in ta njihov delež prodali, bodo to storili. Lastnik ima vedno prav. Čeprav bi jaz raje videl, da bi bila Krka samostojna.

V Sloveniji je precej razširjeno mnenje, da bo privatizacija, prodaja podjetij praviloma tujim kupcem, rešiteljica vseh naših problemov. Obstaja miselnost, ki se tudi udejanja: če ne bomo prodali, tako kot smo že Aerodrom, Helios, Lek, Mercator, Žito, Ljubljanske mlekarne, še Krke pa Petrola, seveda zlasti Telekoma, potem bomo zavozili?

V Krki imamo 27-odstotni delež države in paradržave skupaj, 23 odstotkov imajo mednarodni vlagatelji, v glavnem pokojninski skladi, skoraj 9 odstotkov imajo domače pravne osebe in skladi, kar 41 odstotkov pa je v rokah domačih fizičnih oseb. Ne vem, kaj bi še sprivatizirali, saj je Krka že privatizirana. Vprašanje je tudi, kako je lahko uspešna privatizacija, če podjetje prodaš nekomu, ki je v drugi državi v državni lasti. Kje je zdaj tu privatizacija? Če pa se lastnik odloči, da bo prodal državni delež, ga bo pač prodal. Mi bomo delali, kar nam piše v opisu del in nalog, torej maksimizirali bomo vrednost družbe v dobro družbe, zaposlenih in delničarjev.

Preostalim članom uprave se s 1. januarjem 2016 izteče mandat. Ali ste mogoče že dali predlog nadzornemu svetu?

Nadzorni svet bo 18. novembra in takrat bo imenoval tudi nove člane uprave. Jaz kot mandatar bom podal predlog. O imenih še ne morem govoriti.

Kaj pa spodrsljaj zaradi junijske nepravilno sklicane skupščine?

Naredili smo napako, nismo edini, odziv nanjo pa je bil zanimivo buren. Če pa je to taka tragika pri vseh teh milijardah, potem ne vem, kaj naj še rečem ... Opravičili smo se delničarjem, zatem sem se še osebno opravičil na novi skupščini. Lahko tudi tečem kazenske kroge okoli Krke, če bo to kaj pomagalo. To je tudi lep dokaz, kako se iz vsega tega potegne nekaj takega, v kar se lahko spotikajo.

Ste najbolje plačani menedžer v državi. Kako se počutite v tej koži?

Desetega v mesecu bolje kot druge dneve ... (nasmeh) Nimam nič slabe vesti glede na to, koliko časa, znanja in dela vložim, ter glede na rezultate družbe. Če primerjamo podobna farmacevtska podjetja v tujini, ki imajo bistveno nižji rezultat, pa imajo bistveno boljše plačilo za delo. Da pa je to za Slovenijo neprimerno, ne morem pomagati. Če bo Krka bolje delala in več zaslužila, bo s tem tudi več denarja v državnem proračunu in bodo vsi bolj zadovoljni, če bomo imeli dobre poslovne rezultate. Pa se bo potem spet kdo našel in rekel, da niso ključni poslovni rezultati, da je važno nekaj drugega ... Ne vem, kaj drugega bi bilo bolj pomembno, saj se vse, žal, začne in konča pri denarju.

Kakšna je povprečna plača zaposlenih v Krki? In dodana vrednost na zaposlenega? Kakšen je strošek dela na ravni družbe?

Povprečna plača v družbi Krka v Sloveniji v prvih devetih mesecih letošnjega leta je skupaj z izplačano polletno uspešnostjo znašala 2764 evrov bruto. Strošek dela na ravni družbe Krka je v prvem polletju letošnjega leta znašal 99 milijonov evrov, bruto dodana vrednost na zaposlenega, preračunana na letno raven, pa nekaj manj kot 100.000 evrov.

In kakšna bo letos božičnica?

Vsem sodelavcem bo izplačana enaka božičnica 18. decembra, in sicer v višini 1281,93 evra bruto. Dobijo jo vsi, tudi tisti, ki delajo prek agencije.

Že v preteklosti ste večkrat poudarjali, da pri zniževanju stroškov nikoli ne znižujete stroškov dela, saj je za vsako podjetje najpomembnejši človek; raje stiskate dobavitelje pri surovinah in materialu. Se vam je tega uspelo vedno držati?

Tako kot drugi stiskajo nas, tako mi stiskamo druge: nas zavodi za zdravstveno zavarovanje in zavarovalnice, po nekaterih državah tudi ministrstva, saj je to po državah različno urejeno. Mi to prenašamo na naše dobavitelje, dokler gre. Nekje pa se to tudi konča, saj lahko postane problem kakovosti nabavljenega materiala. V prvi vrsti se moramo vsi zavedati, da v sodobnem merjenju moči med podjetji nimajo glavne besede tehnološke zmogljivosti, ampak človek. Krkinega razvoja in napredka si ne moremo predstavljati brez dobrih sodelavcev. Pri tem je ključno, da ima podjetje jasno vizijo in strategijo, kako doseči zastavljene cilje. Vem, da Krka ni moja družba, ampak delam tako, kot da je in da bomo imeli čim boljši rezultat, saj se to pozna na koncu meni, pri sodelavcih, ki dobijo plačo tako, kot je, ki dobijo na razpolago tri ali štiri menije prehrane na dan pa regres in božičnico, in če so rezultati, tudi nagrado za uspešnost.

Ali še vedno pridete v službo najpozneje ob 6.30 in delate tudi po 18 ur na dan?

V službi sem pred 6.30, konča pa se različno. Človek mora delati, to ga loči od drugih živih bitij. Uživam v tem, da delam nekaj vsebinskega od zjutraj pa do tedaj, ko še lahko. Glede na to, na kakšnem položaju sem v Krki in koliko me družba plača, je moja dolžnost, da sem stalno v stiku s podjetjem, ne le na delovni dan, ampak tudi ob koncu tedna. Vsi vedo, da na moj dogovor ne čakajo dolgo časa, bodisi da gre za sms bodisi elektronsko pošto, in je vseeno, ali je to v petek ali svetek. Sicer pa elektronske naprave omogočajo skoraj vse. Krka pomeni več kot 11.000 sodelavcev in njihovih družin, kar je velika odgovornost. Treba je stalno poslušati, kaj te sprašujejo, gledati, kaj ti sporočajo, mogoče gre za kaj pomembnega ...

Ali sodelavcem še vedno osebno čestitate za okrogle jubileje?

Seveda, še vedno, tudi upokojenim krkašem. Čestitam vsem, ki so stari 50 let, torej za abrahama, potem pa še za 60 let, zatem pa še upokojencem. Imamo 1800 upokojencev in pišemo prav vsem.

Sproščate pa se v svojem vinogradu v Podbočju na Dolenjskem?

Vinograd sem podedoval, ker takih ljudi, ki bi v zadnjih letih »kupovali delo«, ni več dosti. Na tistem hribu se vsi pišejo Colarič. Če bi jaz takrat, ko sem to podedoval, to prodal, bi me izobčili iz tistega vinorodnega okoliša.

Kakšna pa je bila letina?

Letošnja letina je bila količinsko in po kvaliteti zelo dobra, v nasprotju z lansko. Smo zelo zadovoljni, ker je to naše.

Krka je znana po zdravilih za srce in ožilje pa tudi po zdravilih za zdravljenje osrednjega živčevja. Ali lahko Krka izdela zdravilo, ki bo nekoliko zrahljalo pogosto depresivnost Slovenije?

Takega zdravila v Krki kljub bogati paleti izdelkov žal nimamo. Priporočamo čim manj jamranja in zavisti, predvsem pa več optimizma, usmerjenost v razvoj, znanje, delo in prihodnost.