Raje akrobacije kot let naravnost

Želja – leteti svobodno kot ptica – je povezala Aleksandra Špacapana, Franca Orlanda in Marijana Mediča. Nastalo je novo šolsko ultralahko letalo, ki je po letalnih lastnostih korak pred drugimi.

Kdo si ne želi pobegniti iz tega ponorelega sveta? Biti sam, svoboden, visoko pod oblaki in daleč stran. Vse to omogoča letenje. Leteti kot ptica je zato želja, stara kot človeški rod. Tudi Aleksandra Špacapana, pilota iz Branika pri Štanjelu, Franca Orlanda iz italijanskega Tržiča, Marijana Mediča iz Ljubljane in še nekaj drugih letalcev je pred desetletjem povezala ta želja. Nastal je flamingo, novo šolsko ultralahko letalo, v katerem je združeno slovensko-italijansko znanje. Prav zaradi tega malega športnega dirkalca, ki je po letalnih lastnostih v svoji kategoriji korak pred vsemi drugimi, smo se srečali na letališču v Lescah.

Rojstvo flaminga

Ideja za hitro šolsko letalo, ki bo dobro in varno letelo tudi pri majhnih hitrostih, je Špacapanova. Leteti je začel leta 1980, ko ga je pot po očetovih stopinjah zanesla na športno letališče v Ajdovščini, nato pa je, že kot izkušen akrobatski in preizkusni pilot, učitelj letenja in rezervni vojaški starešina letalstva iz nekdanje Jugoslavije, leta 1987 prvič srečal Franca Orlanda, nekaj let pozneje pa sta se odločila narediti današnjega flaminga.

Franca Orlanda je neizmerna želja po letenju zaznamovala usodno že zelo zgodaj. Kot sedemletni deček je z domače strehe poletel kot ptica – in strmoglavil na tla. Ko je nato velik del otroštva in mladosti preživel priklenjen na bolniško posteljo, je sanjam o letalih, ki jih je risal na stene bolniške sobe, posvetil vse svoje moči. Ne brez rezultata. Danes 73-letni letalski konstruktor je oblikoval krila dvajsetih letal. Njegove so aerodinamične rešitve kril za večino Pipistrelovih letal, nekaterih brezpilotnih dronov na svetovnem letalskem trgu in najnovejšega šolskega letala flamingo.

Zaradi desetih let, ki jih je preživel v bolnišnicah, Franco Orlando nima univerzitetne izobrazbe. Nihče ga ni naučil zapletenih matematičnih formul, a jih vendarle uporablja, vidi jih in občuti, zna jih spremeniti v risbe letalskih kril. Govori sedem jezikov, razume tudi slovensko. »Nekoč, ko sem bil še otrok, sem iz bolnišnice pisal italijanskemu premieru, kaj se mi je zgodilo, in ga prosil za knjigo o aerodinamiki, ki se je v našem kraju ni dalo kupiti. Kmalu je prišel iz kabineta italijanske vlade ček, ki je zadostoval za nakup dveh knjig. Tako sem postal samouk v visoki znanosti,« pove. Ko po njegovih načrtih izdelajo letalo, je to vedno nekaj posebnega, korak pred drugimi. Takšen je zdaj flamingo, zadnji športni lepotec, ki se je pred dobrim letom prvič dvignil v modrino neba.

Ideje ti dajo krila

Pri letalu je najpomembnejši profil krila. Ta da letalu njegove specifične letalne lastnosti, ki ga ločijo od vseh drugih letal. Od načina, kako bodo zračne tokovnice obtekale krilo, je odvisna sposobnost letala. Za Franca Orlanda je pri kreiranju letalskega krila bistvena intuicija.

»Krilo nastane najprej v moji glavi. Imam predstavo, kako bi morale iti tokovnice, torej kakšna naj bo razporeditev pritiskov na krilu, da bo rezultat najboljši. Razmišljam v obliki matematičnih formul. Nič ne pišem in nič ne rišem, dokler ne domislim. Če bi poskušal vmes karkoli zapisati, bi vse izgubil. Včasih se v mislih zaletim v kak zid in ne gre naprej, spet drugič se mi odpre zavesa in zagledam rešitev. Ko vidim vse, pa uporabim matematični računalniški program,« pripoveduje Orlando.

Krila, ki jih je zasnoval za flaminga, so nekaj posebnega, saj nimajo enovitega profila, kakor je to običajno. »Krilo je sestavljeno iz petih različnih profilov, kar je možno izdelati šele zdaj, ko je na razpolago računalniška tehnologija. Zaradi profila krila je to letalo korak ali dva pred drugimi. Krilo ima 40 odstotkov manj upora pri velikih hitrostih. Razlika upora med profilom Nace (ameriška agencija za letalstvo) in profilom letala flamingo je pri velikih hitrostih 50-odstotna,« pojasni Orlando bistvo izuma. »Flamingo je letalo, ki je hkrati primerno za velike in male hitrosti. Pri malih hitrostih, torej pri velikih vpadnih kotih, ima izredno počasen zlom vzgona. Vzgon se najprej zlomi pri trupu, krila pa so še povsem upravljiva. To je izrazito bolje kot pri vseh dosedanjih letalih, saj ostane letalo stabilno in ne omahne takoj. Z isto močjo je letalo hitrejše. To je radikalen zasuk glede na obstoječe. Bilo me je strah, kako bo letalo letelo, ker ga pred letom ni bilo možno testirati. Pred prvim vzletom sem šel trikrat k maši, da bi se vse dobro izteklo. Izkazalo se je, da leti odlično. Bolj kot let naravnost imam rad akrobacije,« se nasmehne Orlando, ki sam ni nikoli pilotiral.

Trdnostni preračun na papirju narisanega in v računalniškem programu zasnovanega letala je izvedel Ljubljančan dr. Marijan Medič, inženir strojništva, jadralni pilot in učitelj. »Pri flamingu so uporabljeni moderni kompozitni materiali, ki imajo zelo dobre trdnostne lastnosti. Letalo je izdelano iz ogljikovih tkanin, vrvic in pene, ki imajo odlične lastnosti. Posebnost krila tega letala je, da zaradi petih različnih profilov ni ravno, kot so krila drugih letal. Moja naloga je bila, da dimenzioniram in optimiram konstrukcijo. S sodobnimi računalniškimi metodami se da tako konstrukcijo analizirati s približki, ki so zelo blizu realnim obremenitvam. Tako sem vedel, da bo letalo zdržalo vse obremenitve v letu,« je povedal dr. Marijan Medič.

Primeren za šolanje

Prvi je z novim letalom letel seveda njegov lastnik Aleksander Špacapan. Bil je zadovoljen. Vse se mu je smejalo, tako spreten je bil mali dirkač. Vsak, ki ga vidi švigat sem ter tja čez letališče, reče, da je kot nalašč za letalske mitinge, hkrati pa nadvse primerno za šolanje.

»Letalo je stabilno, hkrati pa zelo dobro upravljivo, tukaj so zadeli stoodstotno. Leti v izredno velikem območju hitrosti, od 50 pa vse do 260 kilometrov na uro. Ultralahkih letal s takim razponom hitrosti ni veliko. A je kljub temu enostaven za pilotiranje. Če si izkušen pilot, ga povsem osvojiš v desetih minutah. Zelo primeren je za šolanje. Ko se približaš minimalni hitrosti, ne omahne, ampak se začne tresti, kar je zelo pomembno za varnost šolanja. Tudi ko si v režimu prevlečenega leta, je še vedno upravljiv in ne pade v nekontroliran let,« ocenjuje Maks Berčič, poklicni pilot, nekoč tudi vodja pilotov pri Adrii Airways, ki ima že 25.000 ur letenja z jadralnimi in motornimi letali vseh kategorij. Letel je že z več kot tridesetimi tipi letal.

Podobno tudi drugi. Nasploh je po tem, koliko športnih navdušencev se smuka okoli letala, ki je pakirano v Lescah, mogoče sklepati, da flamingo vse po vrsti zanima in navdušuje. Dokaz, da je letalo uspešno, je njegov let iz Gorice prek Alp in na višini 4000 metrov čez Grossglockner na sejem Aero 2014 v Nemčijo. Njegova potovalna hitrost v tem letu je bila 255 kilometrov na uro.

Vendar pa je za pravo uporabo letala potrebnih še nekaj korakov. Ko se je danes 51-letni Aleksander Špacapan pred desetimi leti odločil za izdelavo, si ni mogel misliti, da bodo administrativni postopki tako naporni in dolgotrajni. Letalo je registriral v Italiji, kjer je postopek za pridobitev certifikacije bolj preprost in finančno bolj ugoden. Letalo je doslej financiral izključno iz lastnega žepa in kreditov, za katere ima zastavljeno hipoteko. »Kako naprej, kje dobiti sredstva za certifikacijo in zagon proizvodnje, ne vem,« pravi Špacapan, ki je prepričan, da ima letalo vse možnosti, da postane svetovna uspešnica pri izobraževanju bodočih poklicnih pilotov.