Skrbi nas, da bodo ob naraščanju nestrpnosti migrantje žrtve incidentov

Pogovor z Marjanom Fankom, generalnim direktorjem policije.

Sat, 27.02.2016, 06:00

Dobro leto je generalni direktor slovenske policije. Leto, ki se bo v zgodovino zapisalo po migrantski krizi in več mesecev trajajoči policijski stavki. Prav ničemur od tega pa ni videti konca. Kako je ob tem z varnostjo državljanov? Presenetljivo dobro, miri prvi mož policistov, število kaznivih dejanj je namreč vidno upadlo. Skrb pa zbuja padec prometne varnosti, tudi zaradi manj nadzora in ukrepov.

Kako naprej, če se migrantski val, kot kažejo mnoge napovedi, še okrepi, so glavna vprašanja, ki zanimajo tako strokovnjake kot širšo javnost. Kje sta sindikata s šefom policije na istem bregu in kje so trenja vsa večja? Iz pogovora je razbrati, da Marjan Fank sindikalistom nekaj še posebej zameri, a še ni čas, da bi o tem spregovoril, saj ne želi očitkov, da je komu poslabšal pogajalska izhodišča. Spregovoril je tudi o tem, kakšni so občutki, ko ob hišnih preiskavah vidnih političnih sil na njihova vrata potrka komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Ne skriva mnenja, da obiski morda niso bili vedno v skladu z namenom dela te komisije.

Leto dni ste na čelu slovenske policije. Leto, ki ga je zaznamovala predvsem migrantska kriza, začinjena s policijsko stavko, prometna varnost je šla navzdol, več je bilo umorov, ubojev … Naporno leto, torej?

Za nami je gotovo težko obdobje. Na prvem mestu zaradi migrantske krize, dodal bi še stavkovne aktivnosti. Če odmislimo ta dva elementa, bi bilo to čisto običajno leto. Ne moremo pa ob tem seveda mimo poslabšanja stanja v cestnem prometu, kar bi v normalnih razmerah, z večjo prisotnostjo na cestah, lahko sanirali in bi bilo tudi to področje v okvirih zastavljenih ciljev. Prometna varnost gotovo vpliva na oceno, kako uspešni smo bili. Rad bi podal napoved, kaj se bo dogajalo v prihodnje, a je to zaradi izredno spreminjajoče se situacije skoraj nemogoče. Analize obstajajo, ampak so zelo nehvaležne, saj ni vse odvisno od dogajanja pri nas in v regiji, ampak širše.

Migrantski val in stavka se vlečeta že od jeseni. Koliko časa lahko policija v takšni sestavi še zdrži, s tem da se varnostna situacija, za katero ste poudarili, da se ni poslabšala, obrne navzdol?

Kot rečeno, težko je napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Ti negativni vidiki trajajo dolgo, predolgo. Policija kot sistem, kadrovska sestava, organizacija je utrujena, a deluje. S kadrovskimi zmogljivostmi se prilagajamo vse od jeseni, imeli smo obdobja, ko smo dobesedno delovali na mejah svojih moči. Posebej bi izpostavil prav nepredvidljivost, kaj nas čaka čez teden, mesec. Če bi lahko napovedali, koliko lahko še zdržimo, potem bi iz kadrovskih zmogljivosti iztisnili še zadnje, kar se da. Ne vemo niti, kaj nas čaka čez dva dni, kaj šele v daljšem obdobju.

Preigravate načrte, kako ukrepati, če se migrantska situacija poslabša. Tu sicer nimate povsem prostih rok, veliko težo imajo odločitve vlade oziroma politike.

Ne spomnim se, da bi na katerem področju in v katerem obdobju bilo toliko različnih načrtov, kot jih je zdaj ob migrantski krizi, ko se razmere spreminjajo iz tedna v teden, s tem pa se prilagaja tudi načrtovanje naših nalog. Je pa marsikatera strateška odločitev odvisna od dogajanj v regiji in seveda od političnih odločitev tako v Evropski uniji, pri nas in tudi širše.

So načrti, če bo migrantski val še večji, neobvladljiv?

Načrti so pripravljeni po stopnjah – od lažjih varnostnih razmer do tistih najzahtevnejših. Upamo, da črnih scenarijev ne bo, prav nihče si jih ne želi. Razmišljamo pa tudi o tem, seveda. Če bosta dogajanje in dinamika šla v tej smeri, kar kažejo nekateri kazalci, bo treba poseči po najostrejših ukrepih. Za to imamo pripravljene tudi načrte. Ni pa nobene garancije, da bodo ti načrti in ukrepi stoodstotno izvedljivi in bodo zagotavljali varnostno situacijo, kot si jo želimo.

Najostrejši ukrepi pa so?

Delno zaprtje meje in bistveno ostrejši režim prehajanja.

Verjetno je zdaj z domačo obveščevalno službo in tujimi obveščevalci precej več sodelovanja. Verjamem, da vseh podatkov, ki jih imate, ne morete deliti z javnostjo, ampak kakšne napovedi, kaj se bo zgodilo, če se krizna žarišča – predvsem na Bližnjem vzhodu – ne umirijo.

Od partnerskih služb imamo dnevne informacije, kaj se širše dogaja, predvsem v regiji. Seveda tudi te službe ne morejo podati dolgoročnih napovedi, kaj šele natančnejših odgovorov. Veliko je odvisno od dinamike na vojnih območjih, političnih odločitev. Informacije so navadno aktualne dan ali dva, pa še te so omejene na našo regijo. To so edine verodostojne informacije, kaj več težko predvidijo tudi obveščevalne službe.

Bodeča žica bo težko ustavila morebiten pritisk migrantov na zeleni meji. Policija sicer o postavitvi ni odločala, pa vendar, gre za potreben ukrep?

Nihče ne govori, da bo bodeča žica sama po sebi ustavila naval migrantov, sploh če bo šlo za množičen pritisk. Gotovo pa bo omejila val in precej olajšala naše delo. Marsikdo kot vzročen primer izpostavlja Madžarsko, kako so s postavitvijo ograje rešili državo pred navalom migrantov. Tisto, kar smo v preteklosti opozarjali, se zdaj uresničuje. Poudarjali smo, da bo Madžarsko ograja varovala le, dokler bo pretočnost migrantov potekala drugje. Zdaj, ko druge države in mi bistveno omejujemo in zapiramo meje, se je zadnje mesece ustaljena migrantska pot že spremenila, madžarski kolegi že čutijo pritisk na žico oziroma ograjo. V zadnjih dneh beležijo na ilegalnih migracijah, torej ne govorim o migracijah pod nadzorom, že tolikšno število ljudi kot mi na kontroliranem prehodu.

Ob prvem večjem navalu migrantov ste med obiskom brežiškega sprejemnega centra dejali, da situacijo še obvladujete, ste pa na meji zmogljivosti. Je zdaj lažje, ko je le ena vstopna točka, dogovori s Hrvaško so stekli, migrantov vam ni treba več dobesedno loviti po zeleni meji?

Vsebina naših nalog je drugačna, kot je bila v tistih kriznih razmerah. Takrat smo posrkali prav vse razpoložljive kadre v slovenski policiji. Zdaj je situacija težka, a je obvladljiva. Takrat smo se soočali z 10.000 do 12.000 migranti na dan, veseli smo bili, če je številka padla na osem tisoč. Danes se pogovarjamo o številkah tudi pod tisoč. Skrb zbujajoče je to, ker prihaja na eni strani zapiranje meja posameznih držav in na drugi strani vračanje migrantov. Takrat smo se ukvarjali z enosmernim tokom, zdaj se z dvosmernim. In z migranti, ki ostanejo na našem ozemlju, ne morejo ne naprej ne nazaj.

Zdi se, da določen del javnosti ne bo nikoli zadovoljen. Od začetka so vam očitali nepripravljenost, zdaj, ko preigravate različne scenarije, pa so kritike, da zaostrujete, pretiravate …

Pri vseh odločitvah popolni zmagovalci ne bomo, tega se zavedamo. Prej ste omenili bodečo žico; ko te ni bilo, so bile zahteve, da se jo postavi, večer pred postavitvijo prvega stebra pa smo že bili deležni kritik in smo jih deležni še danes. Moramo povedati, da odločitve sprejemamo na podlagi realne ocene in učinkovitosti posameznega ukrepa. Nikakor nismo odločitev prilagajali kakšnim drugim interesom.

Politiki, priljubljenosti v javnosti?

Policija ni zato, da bi bila priljubljena, ampak zato, da zagotavljamo varnost. Vsako potezo različne skupine ljudi ocenjujejo različno. Mi pa moramo gledati, da država in varnost karseda dobro funkcionirata.

Ko smo ravno pri priljubljenosti: ob začetku migrantske krize se je priljubljenost policije zaradi težkih razmer, v katerih so delali, zvišala. Se vam zdi, da sta sindikata, kar zadeva stavko, to spretno izkoristila?

Mi smo se že sprijaznili, da je priljubljenost policije na najvišji točki takrat, ko se državljani počutijo najbolj ogrožene. S tem imamo bogate izkušnje že iz preteklih obdobij. Da bi sindikata izkoristila to obdobje za začetek stavke, ne bi rekel, ker vemo, da je zapadlost vladnih obljub padla ravno v tisto obdobje. A zdaj, ob določenih izjavah predstavnikov sindikata, kam se bodo aktivnosti usmerile pri zaostrovanju stavke, o tem nisem več tako prepričan.

Načeloma ste glede določenih sindikalnih zahtev na istem bregu, jih podpirate. Kje pa vaše podpore nimajo?

Vsak vodja si zelo želi motivirane, zadovoljne policiste, ki bi jih za njihovo dobro delo lahko nagradil. Enotni smo si glede zahtev vrednotenja dela policistov. Seveda se ne borimo vsi z istimi metodami. Vodstvo policije se ne bori le za nagrado posameznega policista, ampak za status policije kot celote – od materialnih do finančnih, kadrovskih resursov. Ne bojujemo se zgolj za plače, čeprav vemo, da je to glavni motivacijski dejavnik. Pri ciljih, ki jih poskušamo doseči, ni velikih razhajanj. Drugače pa je pri posameznih stavkovnih aktivnostih. V zakonu so jasno zapisane stavkovne omejitve na tistih področjih, ki vplivajo na varnost državljanov. Na tej točki imamo občasno različna stališča. Z vsemi aktivnostmi, ki so bile načrtovane ali že izvedene, tudi tistimi, za katere javnost sploh ne ve, se ne morem strinjati. V tem trenutku o tem ne bom govoril, saj ne želim očitkov, da sem komur koli poslabšal pogajalska izhodišča, a ko bo nastopil čas, bomo spregovorili tudi o tem.

Torej se v času poslabšanja prometne varnosti ne strinjate z navodili sindikata, da se na tem področju izvajajo manjši nadzori oziroma da so nekatere sankcije usmerjene le v opozorila, ne pa v globe?

Najpomembnejša je navzočnost policistov na cestah. Žal smo še daleč od take stopnje zavedanja družbe, ki bo zaradi zagotavljanja varnosti sama od sebe delovala preventivno. Zato imajo v sistemu zagotavljanja varnosti v prometu svojo vlogo tudi kazni. Ne v inkasantskem smislu, ker je to nekaj, kar bi moralo biti preživeto, temveč v smislu discipliniranja najhujših kršiteljev, tistih, ki sejejo nevarnost in smrt po naših cestah. Tudi v času stavke morajo biti policisti pozorni in ukrepati zoper take posameznike. Ni opravičila, da bi se ob hujših kršitvah obrnili stran.

V Sloveniji se zdaj po eni strani povečuje nestrpnost, po drugi pa strah pred terorizmom. Na kaj od tega se policija bolj pripravlja oziroma kaj predstavlja večjo grožnjo z vidika varnosti?

Stopnjo grožnje bi za oba elementa postavil na podobno raven – tako terorizem iz nekih drugih motivov kot dejanja, ki izvirajo iz nestrpnosti. V Sloveniji ni prav nobenih konkretnih izhodišč za dvig nestrpnosti. Državljane sicer razumemo, da se že ob pogledu na val migrantov počutijo ogrožene, vemo, da so spremljali množice migrantov in je bil že to velik element občutka ogroženosti. Jasno pa je treba povedati, da določeno število migrantov res ostaja kratek čas v Sloveniji, a skrbimo, da do varnostnih incidentov ne bi prihajalo, in doslej jih tudi ni bilo. Napoved ni takšna, da bi migranti povzročali incidente, skrbi pa nas ob vsem tem naraščanju nestrpnosti, da lahko pride do nasprotnega učinka, da bodo migranti žrtev incidentov, kar je za nas popolnoma enaka stopnja nevarnosti. Odzvali se bomo podobno, po podobnih načrtih, tako na nevarnost terorizma kot na nevarnost, ki izvira iz nestrpnosti.

Kako je s stopnjo ogroženosti države zdaj? Bolj so poostreni protokolarni in drugi dogodki. Bi bilo drugače, če lahko tako rečem, ob normalnih razmerah?

V Evropi in pri nas na določenih območjih velja poostren nadzor, predvsem tam, kjer se zbirajo večje množice ljudi. Popolne zaščite ni nikjer, načrte pa imamo in jih izvajamo. Gotovo smo poostrili naše ukrepe, ki v javnosti sploh niso vidni, tudi na prireditvah, ki ste jih omenili. To je naša dolžnost in to bomo delali še naprej, čeprav morda komu ni všeč.

Avstrijsko zgodbo o vajah islamskih skrajnežev v Sloveniji so nekateri mediji pri nas povsem pograbili. Mediji imajo pri napihovanju stopnje ogroženosti pravzaprav veliko moč.

Mislim, da smo javnosti korektno pojasnili, kaj se je dejansko dogajalo. Večina je to tudi razumela, ne razumem pa informacij, ki so bile iz ne vem kakšnih razlogov dane v javnost. Ne bom ugibal, za kakšne interese je šlo. Naše dejavnosti smo pojasnili tudi komisiji za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Dobili so potrditev, da je vse zadeve nadzorovalo več služb. Medij imajo na tem področju res veliko moč in odgovornost, zato je prav, da gredo v javnost preverjene in objektivne informacije. Ne samo zaradi policije, temveč predvsem zaradi državljanov, ker ustvarjanje strahu in nepotrebne panike ne koristi prav nikomur. Svoje družbene odgovornosti bi se morale zavedati tudi posamezne interesne skupine in posamezniki, ki želijo zaradi ozkih interesov vplivati na javno mnenje in dogajanje v družbi, ne zavedajo pa se posledic, ki jih lahko s tem povzročijo.

Objavljen je razpis za policista, varuha meje. Kakšne naloge bo imel in kakšna je njegova izhodiščna plača?

Če govoriva o izhodiščni neto plači, bo ta okoli 700 evrov brez dodatkov, z dodatki pride lahko na kakšnih 800 ali 850 evrov. A govorim o povsem začetni plači. Bodo pa nadzorniki državne meje namenjeni izključno temu področju. Veste, da se zdaj celotna policija ukvarja z nadzorom državne meje, tudi tisti, ki niso specialisti za to področje.

Omenili ste dodatke. Če se vrneva k sindikatu: na vsake toliko časa zaokroži plačilna lista o mizerni plači, dodatke pa večkrat zamolčijo. Gre po vaši oceni za korektno poročanje?

Tu moram jasno povedati, da je to področje, kjer se s sindikatoma strinjam. Dodatki, ki so se v preteklosti in zdaj v okviru migrantske krize izplačevali policistom, so bili upravičeni in še kako so si jih zaslužili. Gre za dodatke za posebno policijsko enoto in tiste policiste, ki so strogo opravljali delo z migranti. Ti dodatki so v višini, kakršno gotovo zaslužijo, saj to presega redno delo policista. Izpostavljeni so tvegani varnostni in zdravstveni situaciji. Težko komentiram, ko sindikati primerjajo dodatke s kom drugim. Imamo pa ob tem tudi mi negativne občutke, ko vidimo, kje vse so bili dodatki. Ne boli nas toliko, da so dodatki bili, ampak razlogi, zakaj so se izplačevali. Mi smo v preteklih letih dodatke skorajda ukinili, ker smo imeli kvoto, omejena sredstva. Dodatkov niso prejemali niti tisti, ki so bili najbolj upravičeni do njih. Hkrati pa so se v obdobjih, ko smo mi najbolj rezali, po drugih institucijah izplačevali visoki dodatki. In to tudi pri tistih, ki so nas izpostavljali kot problem.

Precej prahu je dvignila sprememba zakona o obrambi, ki vojski daje nekatera, sicer precej blaga pooblastila policije. Te pomoči si verjetno želite?

Gotovo si jo želimo in je še kako potrebna, sploh glede napovedi, da bo glavna okupacija policije v prihodnjih dneh, tednih, mesecih zelena meja. Vse države se zdaj ukvarjajo s tem. Policija sama bo težko temu kos. Neprepustnosti državne meje ne bomo mogli nikoli zagotoviti, moramo pa skrbeti za najvišjo mero učinkovitosti in varnosti. V javnosti se v tej zvezi napačno uporablja termin »določena policijska pooblastila«. To niso policijska pooblastila. Ta zdaj in tudi po sklepu državnega zbora lahko izvaja le policija. Vojski omogoča samo, da po naših navodilih in v naši prisotnosti učinkovitejše izvaja naloge. Kar se tiče prisilnih sredstev in vsega drugega, je še naprej v pristojnosti policije.

Vihar v kozarcu vode?

V določenih segmentih izrabljen za kakšne druge interese. To je samo nadgradnja našega dela, vsega tega, kar zakonodaja že zdaj omogoča. Vojsko imajo na mejah že od začetka tudi druge države s popolnoma enakimi ali celo večjimi pooblastili.

Označujete obisk članov parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ravno na dan hišnih preiskav na sedežu stranke SDS in državnega zbora za poskus (političnega) pritiska na vaše delo?

Ne bi komentiral konkretnega obiska niti obiska v tej stavbi, saj obiske dobivamo že zadnjih šest, sedem let, in to povsod, kjer smo bili. Ne bi komentiral niti obiska komisije v tej sestavi, saj se je to dogajalo v preteklosti. Težko pritrdim, da bi šlo za pritiske. Pritisk je tudi nemogoč, saj delamo po usmeritvah tožilstva in v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Izkušnje iz preteklih let bolj kažejo na to, da ko pride v javnost, da policija nekaj preiskuje, določene opcije, ki so zastopane v komisiji, preverjajo, kje policija je in kaj počne. Bodisi za svoje akterje ali za akterje iz nasprotne smeri. Bolj gre za preverjanje dela policije, ki je lahko povezana s preverjanjem zakonitosti, ni pa nujno.

A v oči vseeno zbode, kdaj se oglasijo. Zakaj ravno takrat, ko se izvajajo hišne preiskave?

Ko navadno prek medijev izvedo, da je preiskava prešla v neko fazo, preverijo, kaj policija počne. Lahko pa mirno rečem, da morda ni bilo vedno vse v skladu z namenom dela te komisije. A mi se s tem ne obremenjujemo.

Kakšno pristojnost ima komisija, katere podatke sploh lahko dobi? Verjetno v predkazenski spis nima vpogleda.

Pri policiji je področje bolj zoženo kot recimo pri obeh obveščevalnih službah, kjer imajo več pristojnosti. Pri nas je vezano le na izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov in vsega, kar je s tem povezanega, ne pa na ostalo področje predkazenskega postopka. Absolutno ne morejo in ne smejo listati po spisu.

Bo šlo od dodatno iztrženih 60 milijonov evrov za policijo tudi kaj za investicije ali bo to le za pokrivanje tekočih izdatnejših stroškov?

Sredstva, ki jih prinaša letošnji proračun, bodo porazdeljena v več področij. Nekaj jih bo seveda namenjenih za zagotavljanje stroškov za redno delovanje policije, kar je v preteklosti predstavljalo problem, večina sredstev pa bo namenjenih odpravi problemov, ki so se kopičili vrsto let in predstavljajo saniranje področij, ki so že resno ogrožala delovanje policije. Tako smo ta sredstva usmerili predvsem v opremo policistov za vsakdanje delo, zaščitno opremo, izboljšanje informacijskega sistema policije, velik del pa tudi v obnovo voznega parka, kjer je bil problem zadnjih let najbolj pereč. Seveda bo del investicij namenjen tudi nujnim obnovam in sanacijam delovnih prostorov, višina sredstev pa ne omogoča, da bi razmišljali o novih objektih, kar prav tako predstavlja velik problem, saj so nekateri delovni prostori le še pogojno primerni za delovni proces.

Prve realne statistične analize, kako varno smo živeli lani, so verjetno že narejene. Kako je bilo s stopnjo kriminalitete, ki največ vpliva na občutek varnosti državljanov?

Pravzaprav se soočamo s fenomenom. Čeprav smo v času stavke, da tako rekoč vso energijo vlagamo v obvladovanje migrantske problematike, je stanje v kriminaliteti, ki je nekje na vrhu pozornosti javnosti, zelo ugodno. Takšnega padca števila kaznivih dejanj, govoriva o 10- do 20-odstotnem padcu premoženjske kriminalitete, kar najbolj vpliva na stopnjo občutka širše varnosti, ni bilo že leta. Že prej pa sem izpostavil padec varnosti cestnega prometa. To je gotovo tudi plod naše manjše navzočnosti na terenu, bistvenega padca števila ukrepov v cestnem prometu. Veliko vlagamo v preventivo, kar je prav, a vedno zagovarjam, da je tudi represija pomemben del preventive, generalne in specialne. Tu je zaznan padec, letos pa je cestnoprometna varnost še slabša. Ugodnejše stanje je bilo, recimo, tudi na področju javnega reda in miru.

Presenetljivi rezultati. Se ne bojite, da bi vam zdaj kdo očital, da kadrovske okrepitve policija sploh ne potrebuje, če je bila lani varnostna situacija, ko je šla policija skozi težke čase, tako dobra?

Vse to se lahko obrne, bomo videli, kako dolgo bo tako. Kadre potrebujemo predvsem za odkrivanje storilcev in tu bi dodal, da je bilo lani tudi preiskanih več kaznivih dejanj. Zakaj takšen padec kriminalitete, je bolj vprašanje za kriminologe, kaj vse je pripomoglo k temu. Predvsem, ker gre za pet glavnih področij, kjer niso možne statistične manipulacije, so realni pokazatelj, kaj se je v Sloveniji dogajalo, kako varno smo živeli.

Ta področja so?

Premoženjska kriminaliteta. Ropi, vlomi, tatvine, dejanja, ki najbolj vplivajo na občutek ogroženosti oziroma varnosti državljanov.

Kot dolgoletni in karierni policist policijo poznate tako z organizacijskega kot strokovnega stališča. Morda zdaj res ni čas za takšno vprašanje, pa vendar, so tudi v policiji potrebne kakšne reforme? Denimo kot je bilo pred leti združevanje policijskih uprav.

Povsem dobro ste ugotovili, da za kakšne koli spremembe, reforme ni pravi čas. Se pa stalno ukvarjamo s tem, kaj bi se dalo izboljšati. Govorim o ukinjanju posameznih enot, združevanju, racionalizaciji. Osebno menim, da je potrebna velika stopnja previdnosti, ker navadno poti nazaj ni, četudi se pojavijo negativni vidiki spremembe. Mi se še vedno zavzemamo, da policisti ostanejo med ljudmi. Kako bomo to dosegli, je zdaj težko reči; v teh časih, ko je že večkrat omenjena kriza z migranti, si to žal težje privoščimo. Vedno smo razpeti med racionalnostjo in učinkovitostjo, vmesno pot, da bi bili vsi zadovoljni, državljani in struktura, ki odloča, je težko doseči. Še enkrat pa poudarjam: vsaka sprememba mora biti dobro premišljena.

Poudarjate premišljenost. Namigujete morda, da združevanje policijskih uprav, kot ena večjih sprememb, ni bila dobro premišljena?

Ne, to je bila premišljena poteza. Analize so pokazale večinoma pozitivne učinke, tudi nekaj negativnih. Je pa to gotovo izkušnja, ki jo velja uporabiti tudi v prihodnje.