Tiskane izdaje
Vodja socialistov, druge najmočnejše politične skupine v evropskem parlamentu (Progressive Alliance of Socialists and Democrats, S&D), na evropski ravni še ni izdelana politična figura. Ker je novinec, ni veliki igralec, njegovi nastopi v parlamentu pa so retorično ostri. Socialisti pod njegovim vodstvom se še iščejo, najbolj kritični pa so do varčevalne politike in do trojke.
Skupaj s politično skupino Evropske ljudske stranke (EPP) je S&D izvolila predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Socialisti zagovarjajo širitev EU, več razumevanja pa kažejo tudi za ruska stališča, tako da so bolj kritični do Ukrajine. Več zadržkov kot EPP imajo tudi do sklenitve prostotrgovinskega sporazuma z ZDA, od EU pa pričakujejo, da bo z bolj odprtimi rokami sprejela migrante.
Z Giannijem Pittello, ki zaradi terorističnega napada v Parizu ni mogel priti na 10. kongres SD, smo pogovor opravili dopisno, še preden je bil znan razplet volitev v Grčiji. Na čelo S&D se je povzpel, ker so bili italijanski socialisti na volitvah v EU najbolj uspešna socialistična stranka.
Se vam zdi politika nemških desničarskih sil, ki se v Grčiji in drugih članicah obnašajo kot šerif, sprejemljiva in pravilna?
Ta odnos ni le nesprejemljiv, temveč je predvsem zgrešen. Med evropskimi državljani vzbuja samo občutke jeze in odpora proti usmeritvam Evropske unije. Še več: s političnega vidika slepo zagovarjanje varčevalne politike le spodbuja evroskeptike in evrofobična gibanja po vsej Evropi.
Ali lahko izstop Grčije iz evrskega območja povzroči učinek domin?
To bi lahko bilo resnično nevarno tveganje. Še vedno govorimo samo o hipotezi. V pogodbi ne obstaja takšna možnost. Grčija je bistveni del Evropske unije in območja evra.
Si večina Grkov res želi takšen scenarij, glede na to, da tudi vodja radikalno leve Sirize Aleksis Cipras navija le za odpis dela dolga in zmehčanje reformno-varčevalnega programa?
Prepričan sem, četudi hipotetično predpostavimo zmago Sirize, da ne bo niti razprave o grškem izstopu (grexit). Poleg tega sem se pogovarjal s Ciprasom, ki sploh nima namena siliti grškega prebivalstva, naj izstopi iz evropske družine, predvsem zato, ker to ni v grškem interesu. Upam, da se bo v Grčiji oblikovala progresivna vlada vseh levičarskih strank, ki delijo naše skupne evropske vrednote.
Kdaj se bosta Italija in Francija podredili skupnim proračunskim pravilom?
Ti državi je gospodarska kriza zelo prizadela. Italijanski primer Matteo Renzi in francoski predsednik François Hollande sta uvedla vrsto zahtevnih reform, da bi italijansko in francosko gospodarstvo postali bolj učinkoviti in konkurenčni. Ob upoštevanju proračunskih pravil moramo podpreti proces, ki bo združeval fiskalno disciplino s prilagodljivostjo, naložbe in rast pa tudi ukrepe za spodbujanje socialne pravičnosti in zaposlovanja, sicer bomo tvegali erozijo demokracije.
Kako zajeziti nacionalizem in radikalizem med mladimi, ki se krepita povsod po Evropi?
Ekstremistične sile se hranijo z neučinkovitostjo rešitev večjih težav, kot so priseljevanje, okrevanje gospodarstva in brezposelnost. Evropa se mora spoprijeti s temi velikimi težavami resno in dokončno ali pa se bodo radikalne in desničarske sile širile še naprej. Originalne rešitve so edina pot. Le tako lahko odgovorimo na potrebe ljudi in se izognemo radikalizaciji naše družbe.
Ali bo predsedovanje Latvije, ki je prevzela vajeti EU, v senci investicijskega načrta za Evropo, ki ga je zasnoval predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker?
Razumeti moramo, da populizem danes ni najhujši sovražnik Evrope, temveč sta to nedelovanje in pomanjkanje poguma vladajočega razreda. Časi razvodenelih kompromisov so minili. Predsednik komisije je z investicijskim načrtom in sporočilom o fleksibilnosti pokazal pripravljenost, da korenito spremeni smer. Prepričani smo, da bo novo predsedstvo spodbujalo to pot. Naša skupina bo prispevala svoj delež s pritiskom na komisijo in države članice, naša pričakovanja pa bodo višja in višja.
Katere ukrepe, s katerimi naj bi v Uniji zajezili izogibanje plačevanju davkov, ki se je razkrilo z afero Luxleaks, ste pripravljeni podpreti?
Del gospodarskega okrevanja je boj proti davčnim oazam in izogibanju plačevanja davkov. Socialisti in demokrati želijo, da bi se latvijsko predsedstvo močno zavzelo za takšno gospodarsko politiko. Zato smo prosili za zakonodajno poročilo na to temo, ki ga je izdal odbor za gospodarske zadeve. Gledamo v prihodnost in pravimo: »Nikoli več Luxleaks v kateri koli državi članici EU!« Paradoks je, da večina primerov nepoštenih davčnih praks in izogibanja plačilu davkov ni nezakonita.
Kdo je proti fiskalni harmonizaciji in kdo najbolj zlorablja davčne oaze in fiskalni damping?
Ni naša naloga, da pripravljamo procese, obtožujemo in sodimo. Nepošteno davčno konkurenco med državami članicami želimo končno rešiti s prizadevanjem za večjo evropsko usklajenost. Predlagali smo tudi nekaj konkretnih ukrepov za odpravo tega občutljivega vprašanja. Evropska komisija in države članice EU bi morale sprejeti jasno in celovito opredelitev in skupen sklop meril, ki bi definirala črno listo davčnih oaz. EU ne bi smela dodeliti nobenih evropskih sredstev kateremu koli podjetju, ki sodeluje pri davčni goljufiji. Multinacionalna podjetja morajo plačevati davke tam, kjer ustvarjajo dobiček. Ta bitka je bitka vseh evropskih državljanov.
Ali mora EU, ki je zaradi različnih interesov članic težko dosegla enotnost, okrepiti dialog z Rusijo in ali ni nevarnosti, da bodo sankcije prinesle več težav kot koristi?
Pozivamo Rusijo, naj v celoti spoštuje dogovore, ki so bili doseženi v Minsku. Ohranitev, krepitev ali odprava sankcij bo odvisna od pripravljenosti Rusije, da spoštuje dogovore. Putin mora zdaj dokazati svojo pripravljenost za ponovni zagon dialoga z EU. Orožje mora utihniti. Zdaj je čas za mir.
Je brez Rusije možno ohraniti mir v Evropi?
Rusija je ključni igralec. Ne moremo si predstavljati stabilnosti in miru v Evropi brez Rusije. Čeprav priznavamo pravico Ukrajine, da zaprosi za članstvo v Natu, menimo, da ni pravi čas za te razprave. Radi bi poudarili tudi, da tesnejše sodelovanje z EU še ne pomeni članstva v Natu.
Kaj lahko stori EU, da bi preprečila teroristične napade, kakršen je bil na francoski časnik Charlie Hebdo?
Zavzemanje nekaterih za odpravo schengenskega režima je nora ideja, ker bi vrnila Evropo v čas nacionalnih meja. Z dvigom zidu po vsej Evropi ne moremo zagotoviti varnosti naših državljanov. Šlo bi le za iluzijo varnosti. Najbolj celovita pot za odgovor na teroristične napade je vzpostavitev kombinacije preventivnih ukrepov in ustreznega odziva, mešanica ukrepov znotraj in zunaj meja EU, ki vključujejo partnerje Evropske unije. Poleg tega je to mogoče doseči s prizadevanjem za vzpostavitev evropske obveščevalne službe in povečanjem pravosodnega sodelovanja v okviru jasnega in močnega parlamentarnega nadzora. To bi bilo treba kombinirati z jasno opredelitvijo evropske evidence podatkov o potnikih (PNR), zlasti njenega namena. Ko ga opredelimo, lahko določimo obdobje hrambe podatkov. Evropska unija bi morala medtem vzdrževati in optimalizirati sedanji okvir schengenskega sporazuma in bolj učinkovito uporabiti instrumente, ki obstajajo, s schengenskim informacijskim sistemom vred.
Kako naj se sooči z grožnjo Isis, ki ni samo grožnja za Sirijo, Irak ali bližnjevzhodno regijo?
Ne glede na to, ali gre za Evropo, Sirijo, Bližnji vzhod ali Nigerijo, moramo braniti vrednote demokracije proti terorizmu in ekstremizmu. Evropa je močna, dokler deluje enotno in govori z enim glasom. Globalne probleme, kot sta terorizem in gospodarska kriza, je mogoče reševati le, če se bomo odzvali globalno. Evropska unija mora po grozljivih dogodkih v Parizu bolj kot kdaj prej prevzeti vodilno vlogo pri zagotavljanju praktične podpore obrambi demokracije v Siriji, Iraku, Nigeriji, Libiji in na Bližnjem vzhodu.
Kakšna bi bila pravična rešitev za Italijo, ki nosi najtežje breme v EU zaradi migracijskega vala?
Več kot eno leto je minilo od tragedije na Lampedusi. Nekaj je bilo narejenega, vendar je Sredozemsko morje še vedno pokopališče za več sto migrantov, ki vsak dan tvegajo, da bi dosegli evropsko ozemlje in zapustili za seboj vojno in revščino. Evropa ne more več upoštevati južnih meja samo kot državne meje. Italija že dolgo časa nosi breme migracijskega vala. Vsi Evropejci bi morali biti ponosni na humanitarnost Italije in Slovenije, ki se je pridružila operaciji reševanja ilegalnih migrantov. Ampak tisto, kar resnično potrebujemo, je pristna skupna evropska migrantska politika z realnim proračunom – ne pa zdajšnja nezadostna operacija Triton [z operacijo Triton je agencija EU za varovanje mej Frontex nadomestila pomorsko operacijo Mare Nostrum za reševanje migrantov v Sredozemlju] – ter namenskimi orodji, ki bodo učinkovita. V nekaterih državah članicah je preveč sebičnosti, več držav bi si moralo deliti odgovornost za migracijske tokove. Evropa potrebuje bolj učinkovito azilno politiko, ki bi lahko pomagala iskalcem azila že v državi, iz katere prihajajo. Evropa potrebuje tudi skupno mejno policijsko službo, ki bo sposobna obvladovati nezakoniti promet z ljudmi.
Kje vidite Turčijo, glede na to, da Ankara zavrača rešitev vprašanja Cipra in ne spoštuje človekovih pravic, manjšin in medijske svobode ter neodvisnost pravosodja?
Množične aretacije predstavnikov medijev so nesprejemljive za demokratično in moderno državo, ki želi biti del evropske družine. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je odkrito kršil evropsko vladavino prava in kratil temeljne pravice. Vedno smo podprli proces vključevanja Turčije v Evropsko unijo. Vendar so zadnje avtoritarne težnje v celoti nezdružljive z našimi vrednotami, še huje pa je, da Erdogan tako zagotavlja trdne argumente tistim, ki ne želijo Turčije kot članice EU.
Ali je realna rešitev palestinsko-izraelskega spora s priznanjem Palestine kot države in delitvijo jeruzalemske prestolnice med dve državi?
Evropa in mednarodna skupnost morata storiti vse, da bi bila takšna rešitev realna. Evropski parlament je naredil korak v tej smeri, ko je z glasovanjem podprl skupno resolucijo za priznanja Palestine. To je bil zgodovinski trenutek za Palestino, Izrael in Evropsko unijo. V Evropi smo prepričani, da je prišel čas za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta z oblikovanjem dveh držav, ki bi temeljili na mejah iz leta 1967 in z Jeruzalemom kot prestolnico ljudi obeh držav, ki bi živeli drug ob drugem v miru in varnosti. Evropa mora prek visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini igrati odločilno vlogo v mirovnem procesu, ki bo prispeval k ustavitvi neskončne spirale nasilja.
Mar novi strategiji za Bosno, kjer je ključni problem pomanjkanje zaupanja med narodi, ki živijo v državi, razdeljeni na podlagi verske in etnične pripadnosti, ne manjka predvsem okvir evropske širitve?
Evropa ima moralno dolžnost pomagati Srbiji ter Bosni in tudi Albaniji in Makedoniji, da se premaknejo naprej v procesu integracije. EU jim mora ponuditi tudi jasno perspektivo članstva. Ta proces je zelo pomemben za spodbujanje demokracije in izboljšanje gospodarske, socialne in politične stabilnosti v regiji. V nekaterih primerih, kot je bosanski, je ogrožena institucionalno stabilnost. Reformni proces je treba podpirati in spodbujati v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi. Delovanje pravosodja in evropska integracija sta edini način, ki lahko omogoči Zahodnemu Balkanu, da se reši težke preteklosti.
Kako vzpostaviti ravnotežje moči med EPP, S&D in drugimi strankami v novem evropskem parlamentu in evropski komisiji, ki bo oblikovalo novo Evropo?
Prvič v zgodovini smo imeli več kandidatov za predsednika evropske komisije. Gre za velik dosežek. Juncker je zmagal, vendar ne smemo podcenjevati dobrega rezultata, ki ga je dosegel Martin Schulz. Najboljši način, da se ohrani zaupanje državljanov, je sprejetje konkretnih ukrepov. Če je premalo aktivnosti in če ni konkretnih ukrepov, prilivamo olje na ogenj evroskeptikov in evrofobičnih gibanj. Če bomo s 300 milijardami evrov naložb spodbudili gospodarstvo, dobili boj proti brezposelnosti in če bomo postali globalni igralec, si bomo spet pridobili zaupanje državljanov.
