Slovenija napreduje, a neravnotežja zahtevajo nadzor in odločno ukrepanje

Nekdanji latvijski premier Valdis Dombrovskis (44) kot podpredsednik Junckerjeve evropske komisije pokriva dve aktualni področji – evro in socialni dialog. Z njim smo se pogovarjali tudi o gospodarskem položaju Slovenije, minimalni plači, pokojninski reformi, bankah, učinkoviti porabi evropskih sredstev – in seveda tudi o Grčiji, prihodnosti evra in vključitvi mladih in brezposelnih v evropski projekt.

O Sloveniji se je pred dvema letoma, spomladi 2013, govorilo in pisalo kot o naslednji domini, ki bo padla v evroskupini. Tudi trojka je bila v tistih časih že kar na poti v Ljubljano. Od tedaj se je marsikaj spremenilo. Kako vidite gospodarski razvoj in makroekonomske spremembe pri nas v teh dveh letih?

Vidimo, da je v zadnjih letih prišlo do pozitivnih sprememb. Slovenija je izšla iz recesije in lani dosegla 2,6-odstotno gospodarsko rast, tudi letos in prihodnje leto je pričakovati približno dvoodstotno rast. Zadnja pomladanska gospodarska napoved evropske komisije predvideva povečanje BDP pri vas za 2,3 odstotka letos in 2,1 odstotka v 2016. Podatki o vaši rasti v prvem četrtletju letos nakazujejo celo možnost popravka navzgor. Slovenija ima namreč ta čas znatno višjo rast od povprečja evrskega območja. Tak razvoj je seveda dobrodošel. Tudi kar zadeva makroekonomski položaj, smo v komisiji Slovenijo umaknili iz postopka presežnih makroekonomskih neravnotežij.

Zakaj ste to storili?

Po naši oceni Slovenija nima več presežnih makroekonomskih neravnotežij, ima pa še vedno makroekonomska neravnotežja, ki zahtevajo poseben nadzor in odločno ukrepanje. Kar zadeva fiskalni položaj, pozdravljamo trud slovenske vlade, da letos proračunski primanjkljaj zniža pod tri odstotke BDP. Po naši oceni je Slovenija na poti, da to tudi doseže. Opažen je znaten napredek pri makroekonomskih razmerah in fiskalnem položaju. Kar zadeva reforme, je naš glavni cilj uresničevanje zastavljenih programov: članice Unije so nekako, delno ali v celoti, uresničile približno 55 odstotkov naših lanskih priporočil. Slovenija, ki smo ji lani naložili osem priporočil, pa je bila pri njihovem uresničevanju boljša od evropskega povprečja.

No, ob teh pozitivnih trendih in novicah pa ste v komisiji opozorili, da v Sloveniji še vedno obstajajo številne pomanjkljivosti in šibkosti, ki da jih bo treba ustrezno nasloviti, da bi lahko pospešili gospodarsko rast in nastajanje novih delovnih mest.

Tako je. To smo letos poskušali sporočiti v obliki priporočil za Slovenijo. Letos smo spremenili tudi naš pristop v evropskem semestru in smo se raje osredotočili na manj priporočil, ki pa so bolje fokusirana. V primeru Slovenije smo tako pripravili le štiri priporočila, ne pa osem, kot prejšnja leta. To seveda ne pomeni, da teme, ki jih nismo omenili v priporočilih, niso več pomembne. Smo se pa res poskušali fokusirati le na nekaj področij, saj, navsezadnje, če je vse prioriteta, ni nič več prioriteta. Pri Sloveniji smo najprej izpostavili fiskalno področje. Priporočili smo ji, da nadaljuje fiskalno prilagajanje v smeri srednjeročnega cilja in da sprejme zakon o fiskalnem pravilu.

Da, a pri slednjem se zatika, saj vlada nima potrebne dvotretjinske večine v parlamentu.

Prav o tem sem se pogovarjal tudi s finančnim ministrom Mramorjem. Pri fiskalnem področju je potrebno tudi ukrepanje za dolgoročno fiskalno vzdržnost. To še posebej velja za pokojninski sistem v luči staranja prebivalstva. Pripoznali smo trud, ki ga je slovenska vlada že storila na tem področju. Zato bi bilo treba zdaj nasloviti kratko- in srednjeročne izzive. Govorimo pa o dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2020.

Ali torej do leta 2020 ne potrebujemo nikakršne pokojninske reforme?

Naš poziv je, da se lotite vzdržnosti pokojninskega sistema po tem obdobju, a reforma bi do tedaj morala biti pripravljena. Naslednja stvar je konkurenčnost in poslovno okolje. Tu je vrsta zadev. Govorimo o privatizaciji in upravljanju podjetij v državni lasti. Naša priporočila se nanašajo tudi na mehanizme za določanje višine plač. V Sloveniji ste sprejeli sporazum o reformi pri določanju višine plač, kar je seveda dobrodošlo, vendar pa dogovor ne vključuje tudi minimalne plače. Menimo, da je zelo pomembno, da je v dogovor vključena minimalna plača in da se tudi ta poveže z gibanjem produktivnosti. Zelo pomembno je ob tem še, da naslovite vprašanje učinkovitosti pravosodnega sistema – to je namreč povezano s kvaliteto poslovnega okolja v Sloveniji. Zdaj pri vas zaznavamo zastoje pri obravnavi zadev in dolgotrajne sodne postopke. Priporočamo torej izboljšanje učinkovitosti pravosodnega sistema.

V Ljubljani ste se srečali z glavnimi slovenskimi političnimi odločevalci in tudi s socialnimi partnerji, sindikati. Kakšen odziv na vaša priporočila ste dobili z njihove strani?

Slovenijo smo obiskali tudi zaradi tega, da bi prejeli odziv in reakcije slovenske vlade in socialnih partnerjev in da bi videli, kako je z uresničevanjem naših priporočil. Na splošno bi rekel, da je bil odziv na specifična priporočila vaši državi pozitiven, so pa seveda različni deležniki izpostavljali različna vprašanja. Pogovarjali smo se na primer tudi s socialnimi partnerji in sindikati, ki so opozorili na svoj predlog v zvezi s spremembami in izračuni minimalne plače ter ob tem omenili tudi svoje argumente, zakaj se zavzemajo za sedanji sistem indeksacije. Pri minimalni plači bo treba doseči ravnotežje med zagotavljanjem spodobne plače in potrebno konkurenčnostjo, tako da minimalna plača ne bo negativno vplivala na oblikovanje novih delovnih mest. Seveda pa to ravnotežje ni nikoli enostavno in lahko dosegljivo, zato moramo te pogovore nadaljevati.

Slovenija je ustanovila Slovenski državni holding in DUTB, tudi v želji, da bi politiko potisnili iz podjetij in odločanja o gospodarskih zadevah in da bi izboljšali korporativno upravljanje. A kot kaže, so neformalne vezi med državo, politiko in gospodarstvom še vedno močne. Z ministrom za finance ste govorili tudi o delovanju DUTB. Sta DUTB in SDH dovolj učinkovita in operativna?

Zaznali smo določen napredek pri delovanju teh dveh inštitucij, še vedno pa je naše priporočilo Sloveniji, da izboljša upravljanje podjetij v državni lasti, kar vključuje tudi SDH in DUTB. Tu bo potrebno še nadaljnje delo.

Odločitve SDH in DUTB so bile te dni v središču zanimanja javnosti, govorimo seveda o posebnostih prodaje Telekoma in o prenosu delnic tretjine slovenskih hotelov na slabo banko. Je taka praksa tudi v drugih državah Unije, je Slovenija tu zelo specifična?

Vsaka država ima svoje značilnosti. Ko ima država relativno velik delež v gospodarstvu, to doda nekaj dodatnih izzivov v primeru Slovenije. Na splošno pa so težave, povezane z bančnim sektorjem, slabimi posojili, družbami za upravljanje premoženja v različnih oblikah itd., zadeve, s katerimi imamo opravka v mnogih članicah Unije.

Sloveniji ste med drugim priporočili, da dobro izkoristi za 3,25 milijarde evrov evropskih sredstev iz finančne perspektive 2014–2020. Tako bi lahko za naložbe namenili dodatnih 1,5 odstotka BDP na leto. Pa je Slovenija sploh pripravljena na črpanje tega denarja?

Ne gre za črpanje denarja, gre za to, da je ta denar učinkovito porabljen. Slovenske oblasti sem spodbudil, da to počnejo, saj ima Slovenija na razpolago 3,25 milijarde evrov, kar je znatna vsota denarja – kot ste omenili, 1,5 odstotka BDP na leto. Najbolj pomembno je, da ta denar produktivno uporabite. To pa je precej odvisno od kvalitete in operativnosti programov, ki jih pripravite. Vaš napredek do zdaj je dober, Slovenija ima izkušnje pri delu z evropskimi skladi. Uporabo teh skladov spodbujamo tudi pri specifičnih priporočilih, ki jih izdajamo posameznim državam. Ti skladi seveda lahko naredijo pomembno razliko pri naložbah, ustvarjanju novih delovnih mest.

Poglejmo še en vidik. Slovenija ima v kontekstu evropskega transporta in prometa zanimivo geostrateško lokacijo na križišču evropskih koridorjev, evropska komisija pa pripravlja t. i. Junckerjev načrt za 350 milijard evrov novih naložb. Ste se morda o naložbenih priložnostih za Slovenijo kaj pogovarjali s kolegi, recimo Violeto Bulc, evropsko komisarko za transport?

Kar zadeva Junckerjev naložbeni načrt in vprašanje, kako pritegniti naložbe, je treba omeniti, da ne vsebuje državnih ali sektorskih kvot. Pomembno bo torej, da države in zasebna podjetja sami pripravijo kvalitetne projekte, ki bodo ustrezali postavljenim kriterijem. Prioritetna področja za naložbe so ekonomsko vzdržni projekti in projekti, ki jih sicer ne bi financirali. Velika večina denarja bo šla za velike infrastrukturne projekte, za različne sektorje, kot so transport, energija, okolje. Velik del, približno 75 milijard evrov, pa bomo namenili za kreditiranje srednjih, majhnih in mikro podjetij. Na vprašanje, kako pritegniti denar iz evropskega sklada za strateške naložbe, je odgovor, da pripravite kvalitetne projekte. Naš cilj je, da o projektih odloča profesionalni, strokovni odbor, brez vmešavanja politike. Če želimo s pomočjo tega sklada pritegniti zasebne naložbe, je namreč ključno, da so odločitve strokovne in ne politične.

V komisiji ste Sloveniji tudi priporočili, da zmanjšamo obseg slabih posojil in da izboljšamo sposobnost bank za ocenjevanje kreditnega tveganja. Kako vidite aktualne razmere v slovenskih bankah?

Že lani in tudi prej ste opravili veliko dela s čiščenjem bančnih bilanc s pregledi bančne aktive, stresnimi testi in dokapitalizacijami bank. A nekateri problemi še ostajajo, še vedno imate opravka s slabimi posojili, dogajajo se zadeve z DUTB, in slovenske oblasti spodbujamo, da nadaljujejo delo na tem.

Ob dokapitalizaciji in sanaciji slovenskih bank v zadnjem poldrugem letu je bilo v Sloveniji veliko slabe volje in razočaranja med lastniki podrejenih obveznic. Ljudje so bili jezni tudi na evropsko komisijo, češ da so bili pregledi kakovosti aktive, stresni testi in kasnejše dokapitalizacije narejeni na napačni predpostavki, da se bo v Sloveniji nadaljevala recesija. Rast BDP v Sloveniji je bila nato bistveno boljša. Kaj vi menite o tem?

Precej rigorozne stresne teste so opravile centralne banke pa tudi evropska komisija je nadaljevala to delo. Vendar če zdaj še vedno vidimo visok delež slabih posojil, je jasno, da je nekaj dela še vedno treba opraviti. In medtem ko vzpostavljamo bančno unijo, pri ukrepanju v bankah prehajamo iz načela bail-out v bail-in. V kontekstu bančne unije postaja »striženje« (bail-in) subordiniranega dolga v bankah bolj utečena praksa, kot pa da jih po načelu bail-out sanirajo vsi davkoplačevalci.

Finančne razmere v Grčiji so napete: kako vidite položaj in možne scenarije za to državo?

Položaj v Grčiji precej zaostaja za časovnico. Ko se je evroskupina sporazumela, da podaljša aktualni program pomoči za Grčijo, je bilo dogovorjeno, da se morajo tehnična pogajanja končati do konca aprila. Zdaj je že junij, pogajanja pa še vedno niso končana. To seveda pomeni težko likvidnostno situacijo v Grčiji in vse to so razlogi za pospešitev in dokončanje pogajanj. Verjamemo, da so predlogi, ki so jih pripravile inštitucije (evropska komisija, IMF, ECB), dobra podlaga za sporazum. V evropski komisiji v vsakem primeru delamo na podlagi scenarija, da Grčija uspešno zaključi program in prejme sredstva iz programa pomoči. Da bi to uspelo, pa je pomembno, da se vse strani, z Grčijo vred, držijo svojih zavez.

No, nekateri se pripravljajo tudi na grški izstop iz evra. Kakšne bi bile posledice grexita, grškega odhoda?

To me zelo pogosto sprašujejo. V evropski komisiji smo zelo jasno povedali, da se ne spuščamo v špekulacije in vprašanja, kaj bi bilo, če bi bilo. Naše delovanje sloni na scenariju, da Grčija ostane v evroskupini in si prizadeva za uspešno dokončanje programa pomoči. A še enkrat: za uspeh tega je pomembno, da se vse strani, z Grčijo vred, držijo svojih zavez.

Nova komisija je nastopila novembra lani in si zadala agendo, zasnovano na treh stebrih: spodbujanju naložb, pospešitvi strukturnih reform in zasledovanju fiskalne odgovornosti. Kako boste prepričali državljane Evrope, da sploh počnete prave stvari za povečanje njihove blaginje?

Če pogledate aktualno gospodarsko situacijo v Evropi, se soočamo s tveganjem, da bomo zelo počasi rasli in ustvarjali nova delovna mesta. Gospodarstvo zdaj okreva, nedavno smo zvišali naše gospodarske napovedi: v evrskem območju pričakujemo 1,5-odstotno, v EU-28 pa 1,8-odstotno gospodarsko rast. Te stopnje rasti so še vedno zelo nizke. Naša strategija gospodarske politike, z naložbami, strukturnimi reformami, fiskalno odgovornostjo, je pravzaprav zasnovana s ciljem, da bi omogočala bolj robustno gospodarsko rast in nova delovna mesta. Zdaj imamo naložbeno vrzel, naložbe so pod dolgoročno vzdržnimi nivoji, zato je pomembno, da jih podpremo. Zdajšnje gospodarsko okrevanje je do neke mere posledica zunanjih dejavnikov, kot so nizke cene nafte, depreciacija evra, ki pomaga izvoznikom, tu je tudi politika ECB s kvantitativnim sproščanjem in nizkimi obrestnimi merami. Seveda ne moremo računati, da bi ti ugodni dejavniki trajali kar v nedogled. Zato moramo ta čas in ugodne razmere, ki jih omogočajo zunanji dejavniki, izkoristiti za ukvarjanje s strukturnimi problemi v naših gospodarstvih. Dobra novica je, da je veliko dela že opravljenega. Letos na evrskem območju pričakujemo razmeroma nevtralen fiskalni položaj, a ne smemo pozabiti na fiskalno odgovornost, saj ni vzdržne gospodarske rasti brez vzdržnih javnih financ.

Se strinjate, da bi morala evropska komisija spodbuditi revizijo nacionalnih davčnih sistemov, tudi tako, da bi bolj pošteno razdelili bremena med premožne in revne?

Kar zadeva davke, letos Sloveniji nismo dali nobenih priporočil. Razmeroma malo držav ima priporočila v zvezi z davki – naš splošni pristop pa je, da priporočamo premik davčnega bremena od obdavčitve dela na druge davčne osnove, ki so manj škodljive za gospodarsko rast. To so davki na potrošnjo, lastnino, kapital, okoljski davki itd. Še posebej pa priporočamo zmanjšanje davka na plače vseh tistih, ki najmanj zaslužijo. To je naš splošni način razmišljanja o davčni politiki.

Zaradi posledic ekonomske krize v Evropi je največ izgubila mlada generacija. Med mladimi je daleč največji delež brezposelnih. Kako boste kot podpredsednik komisije, pristojen za socialni dialog, naslovili evropsko mlajšo generacijo in jo vključili v evropski projekt?

Brezposelnost med mladimi razumemo kot enega od najbolj resnih socialnih problemov, s katerimi se zdaj ubadamo. A ne gre le za socialni vidik, to lahko postane tudi ekonomski problem. Če mladi dlje časa ne morejo vstopiti na trg dela, to prizadene njihovo zaposljivost še mnogo let v prihodnosti. Zato smo se dogovorili o spodbudah in jamstvih za zaposlovanje mladih. In ena glavnih socialnih prioritet za našo evropsko komisijo je, da pospešimo uresničevanje teh spodbud in jamstev za mlade. Nedavno smo povečali tudi vnaprejšnja plačila državam članicam za jamstva za mlade. Države imajo tako na razpolago sredstva, da lahko zagotavljajo podporo mladim.

Poleg socialnega dialoga ste pristojni tudi za evro. Kako zdrav je zdaj evro, kakšna je sploh njegova prihodnost? Je evro zaključen projekt ali pa še vedno nedokončan projekt, »work in progress«?

Evro je še vedno nedokončan projekt. Prav ta mesec bomo na svetu imeli razpravo o poglobitvi ekonomske in monetarne unije. Pet predsednikov [evropskih inštitucij] se prav zdaj ukvarja s poročilom. Ne bi želel prehitevati njihove razprave, a to, s čimer se ukvarjamo zdaj, je pristop na dveh ravneh. Prvo je, kaj lahko storimo na kratek rok, brez spremembe evropske pogodbe, z nadaljevanjem evropskega semestra, z izboljšanjem postopkov. Temu rečemo poglabljanje prek dela, s kredibilnim uresničevanjem obstoječih pravil in dokončanjem že začete bančne unije. Spremembe na srednji in dolgi rok pa bi lahko vsebovale tudi spremembe evropske pogodbe za dokončanje inštitucionalne arhitekture ekonomske in monetarne unije.

Ali bi to prineslo evropsko fiskalno unijo?

Seveda se razpravlja o nekaterih elementih fiskalne unije, vendar pa ne morem prejudicirati razprave petih predsednikov.

Nova evropska komisija v tej sestavi deluje od novembra. Kako ste se ujeli kot ekipa?

Nova evropska komisija je zelo ambiciozno in intenzivno začela. Predložila je vrsto pomembnih političnih iniciativ, kot so načrt novih naložb, energetska unija, enoten digitalni trg, nadaljevanje evropskega semestra, poglabljanje EMU, boljša regulativa, in lahko rečem, da delamo zelo dobro skupaj tudi kot ekipa.