Spremembe niso tako hitre, kot bi si želeli, a rezultati so otipljivi in smer je prava

Aleksandar Kešeljević: »Brez politične stabilnosti ni mogoče doseči sprememb in napredka.«

Objavljeno
31. marec 2017 19.06
Aleksandar Kešeljević predavatelj Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in svetovalec stranke SMC. Ljubljana, Slovenija 28.marca 2017. [Kešeljević Aleksandar,ekonomisti,predavatelji,profesorji,SMC,portreti]
Zoran Potič
Zoran Potič

Je nov obraz, ki je po vstopu v politiko postal svetovalec predsednika vlade Mira Cerarja za ekonomsko politiko in gospodarske zadeve. V SMC vodi programski svet, je skrbnik programa stranke in koalicijske pogodbe. Glede na funkcije, ki jih opravlja, zaseda v hierarhiji politične moči visoko mesto. Značilno zanj je, da se je po vstopu v politiko umaknil v ozadje.

Pred vstopom v politiko ste dajali intervjuje, pisali komentarje, po vstopu v politiko ste umolknili. Zakaj?

Pravzaprav me doslej ni še nihče zaprosil za tako obširen in poglobljen intervju kot vi. Medijem očitno nisem bil dovolj zanimiv, razen za krajše izjave. Z vstopom SMC v politično areno se je začel proces transformacije tudi pri meni. To ne pomeni, da sem obmolknil, ampak zgolj to, da sem v življenju prevzel novo vlogo. Postal sem svetovalec predsednika vlade za ekonomsko politiko in gospodarske zadeve. Neprimerno bi bilo, da bi v javnih nastopih teatralno komentiral odločitve vlade ali ministrov, saj pri njih tudi sam na neki način sodelujem.

Nikoli nisem bežal pred mediji, toda moja vloga se je v tem procesu prehoda iz akademskega sveta v politiko bistveno spremenila. Zadnja tri leta delujem predvsem kot predsednik vseh programskih odborov stranke SMC. Kot skrbnik programa SMC koordiniram delo različnih programskih odborov znotraj stranke in bedim nad izpolnjevanjem koalicijske pogodbe. Veseli me, da lahko v sedanji vlogi napovem drugo programsko konferenco stranke SMC v maju, na kateri bomo predstavili projekte in ukrepe, ki jih želimo uresničiti do konca tega leta.

Pred leti, še preden ste šli v politiko, ste izjavili, da ima Slovenija bolj kot ekonomske politične težave. Ima Slovenija danes, ko vlado vodi SMC, še vedno politične težave?

Moja takratna ocena se je nanašala na dejstvo, da zadnje tri vlade, vlada Boruta Pahorja, Janeza Janše in Alenke Bratušek, niso bile sposobne dokončati svojih mandatov. Politična stabilnost je sama po sebi dosežek vsakokratne vlade, saj omogoča socialni mir, da vlada izpelje zastavljene projekte. Ocenjujem, da ima Slovenija še vedno tudi politične težave. Čeprav imamo prepričljivo večino v državnem zboru in jasno koalicijsko pogodbo, se še vedno soočamo z relativno krhko koalicijsko vlado. V SMC si želimo, da vlada konča mandat in da izpeljemo do konca projekte, ki smo si jih zastavili. Brez politične stabilnosti namreč ni mogoče doseči sprememb in napredka.

Pa je to SMC uspelo, glede na to, da je zaupanje javnosti v politiko še vedno izjemno nizko? Je problem političnih težav odpravljen z vašo vlado?

Ljudje so SMC izvolili, da v državo vnesemo nujne spremembe na bolje. A že od zmage smo kamen spotike, ne le političnim nasprotnikom, ampak tudi vsem tistim, ki si želijo, da v Sloveniji ni nobenih sprememb. Obljubo našim volivcem iz leta 2014 bomo držali. Morda bomo zato tudi nepriljubljeni, toda na to smo pripravljeni. Tudi sami nismo pričakovali, da bodo spremembe tako zahtevne in počasne. Želeli bi si biti hitrejši. Dela imamo še veliko, zato potrebujemo še en mandat.

Zakaj se je toliko časa čakalo na zdravstveno reformo? Ni ravno politično modro tako velikega svežnja zakonov, in to na tako pomembnem področju, prelagati v odločanje v iztek mandata.

SMC se pogosto očita, da ni uvedla sprememb v družbi. A vsaj na dveh področjih so spremembe precejšnje, gre za privabljanje tujih direktnih investicij in za zdravstvo. V koalicijski pogodbi so natančno opredeljeni ukrepi v zdravstvu, ki jih želimo v obdobju te vlade izpeljati. To so zakon o lekarniški dejavnosti, zakon o pacientovih pravicah, zakon o zdravniški dejavnosti, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – gre torej za celovit sklop ukrepov. Poleg tega imamo tu še program skrajševanja čakalnih vrst. Spreminja se tudi sistem javnih naročil, pri čemer ne smemo pozabiti, da je v zdravstvu za 3,2 milijarde evrov različnih interesov. Po 25 letih dobivamo centralizirano javno naročanje v zdravstvu in prve krovne dobavitelje za medicinske izdelke. Lahko si predstavljate, kakšen odpor ob tem nastaja. Z novim sistemom, ki ga uvaja naša ministrica, bomo prvič dobili tudi enotno bazo cen izdelkov. Zaradi teh ukrepov ministrici tudi grozijo. SMC je zastavila svojo besedo za spremembe v zdravstvu, zato bomo storili vse, da obljube izpolnimo. Zavedamo se, da je treba spremeniti tudi način vodenja in upravljanja v zdravstvenih zavodih.

Ključni zakon je zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Kritiki pravijo, da to sploh ni zdravstvena reforma, ampak da bolj sodi med davčne zakone.

V SMC smo v zdravstvu ubrali sistemski in celovit pristop k spremembam. To državljani čakajo že vse od leta 1992. Tako je tudi pri zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predstavlja temelj za to, da bomo v zdravstvo pripeljali dodaten denar. Po zagotovilih pristojne ministrice bo 80 odstotkov ljudi plačevalo manj za zdravstveno dajatev kot doslej. Pričakujemo, da se bodo zaradi vseh ukrepov skrajšale čakalne vrste in da se bo dostopnost storitev za ljudi povečala.

Zdravniki so si po dogovoru z ministrico za zdravje zagotovili višje plače. Zdaj je pričakovati plaz zahtev po višjih plačah v javnem sektorju.

Ne, to ne drži. Zdravniki si niso avtomatično zagotovili višjih plač. Zagotovili so si, da bodo plačani več, če bodo delali več in bolj kakovostno. Zdravniki so nadvse pomemben deležnik v procesu zdravstvene reforme. Pomembno pri tem je, da so za dodatno in bolj kakovostno delo skupaj z drugim medicinskim osebjem ustrezno nagrajeni in da bodo tako vsi skupaj bistveno bolj pripomogli k skrajševanju čakalnih vrst. Gre za podoben projekt kot v pravosodju, kjer je bil uspešno izveden projekt Lukenda.

Jezi me, da se o uslužbencih javnega sektorja vse prevečkrat govori kot o strošku in zajedavcih na račun zasebnega. Delež zaposlenih v javnem sektorju je primerjalno gledano na takšni ravni kot v drugih evropskih državah. Podobno je tudi pri povprečju z vidika števila zaposlenih v zasebnem sektorju, ki »preživljajo« javne uslužbence. Percepcija, da so javni uslužbenci na neki način zajedavci na račun zasebnega sektorja, ne bi mogla biti bolj zgrešena. Pri zasebni potrošnji nakupujemo z lastnim denarjem, pri javni potrošnji pa kupujemo vsi skupaj, prek davkov, s katerimi plačujemo zdravstvene ali druge javne storitve. Gre torej za kolektivno obliko nakupa. V obeh primerih se poveča BDP. Mnogi inženirja kljub temu razumejo kot ustvarjalca dodane vrednosti, na drugi strani pa zdravnika in šolnika kot nekoga, ki živi na inženirjev račun. Pri tem seveda spregledajo, da ga je prvi pozdravil in drugi ustrezno izobrazil.
Plačna razmerja v javnem sektorju so porušena, vse več je zahtev po višjih plačah. Lahko to javne finance prenesejo?

Ko govorimo o višjih plačah, je treba upoštevati dejstvo, da je vlada Janeza Janše javnim uslužbencem vzela veliko, saj je bil v tistem obdobju sprejet zloglasni zujf, ki je javnim uslužbencem odnesel okoli 450 milijonov evrov. V obdobju naše vlade smo v prvi polovici mandata vrnili javnim uslužbencem približno polovico tega zneska. V tem letu bomo namenili dodatnih 70 milijonov evrov za odpravo plačnih anomalij. Vlada Mira Cerarja postopno odpravlja varčevalne ukrepe in po zagotovilih glavnih vladnih pogajalcev bo v letu 2018/2019 zagotovljen denar tudi za pokritje preostale razlike. Takšna rešitev je razumna in v okviru javnofinančnih omejitev, ki jih ima vlada. Na ta način zmanjšujemo proračunski primanjkljaj, po drugi strani pa vračamo ljudem tisto, kar jim je bilo v času predhodnih vlad vzeto.

Kakšne obete napoveduje? Zadnja ocena Mednarodnega denarnega sklada je, da bo Slovenija letos zabeležila 3-odstotno rast.

Napovedi kažejo, da bomo še vedno imeli eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropi. Slovenija vse hitreje zmanjšuje zaostanek za drugimi državami, saj rastemo hitreje od večine drugih držav v EU. To se odraža tudi na drugih lestvicah, denimo na lestvicah konkurenčnosti. Slovenija vztrajno izboljšuje konkurenčni položaj in zmanjšuje zaostanek za drugimi. Vse skupaj je v veliki meri rezultat dela sedanje vlade in vseh ukrepov, ki jih je sprejela na različnih področjih. Najbolj razveseljivo je, da se je stopnja brezposelnosti prvič po letu 2008 zmanjšala pod 100.000 in da smo zaposlili več kot 50.000 mladih. Nadvse uspešno privabljamo tudi tuje investicije.

Bivša predsednika vlade Alenka Bratušek in Janez Janša trdita, da so temelji rasti nastali z ukrepi njunih vlad. Da si Miro Cerar lasti zasluge ukrepov, ki so nastali pred prihodom vaše vlade.

To vprašanje zveni kot prvoaprilska šala. A šalo na stran. Sedanja vlada je odgovorna za rezultate v njenem mandatu. Če bi danes, nasprotno, beležili nizko gospodarsko rast in če bi stopnja brezposelnosti naraščala, bi verjetno naši kritiki trdili, da je za porazne rezultate kriva aktualna vlada. Ker nam gre dobro, po njihovem mnenju za rezultate nismo pristojni. Čudna logika. Od kritikov pričakujem zgolj doslednost v njihovi argumentaciji.

Rezultati in kazalci namreč govorijo za sebe. Imamo vse nižjo brezposelnost, uspešni smo pri privabljanju tujih investicij, javnofinančno stanje se izboljšuje, povečujejo se povpraševanje prebivalstva in investicije podjetij. Na tekočem računu plačilne bilance ustvarjamo visok presežek. Na eni strani zapiramo javnofinančne škarje, na drugi strani pa se zaradi optimizma, ki se je končno vrnil v Slovenijo, povečujejo preostali segmenti agregatne potrošnje. Gre za občutek in umetnost vodenja ekonomske politike.

Vse skupaj bistveno vpliva tudi na izboljšanje bonitetnih ocen, kar nam omogoča dodaten manevrski prostor. Spomnimo se, da smo imeli predsednika vlade, ki je v Slovenijo klical evropsko trojko. To ni bilo zgolj politično nespametno, ampak tudi ekonomsko škodljivo. S tem smo kot država poslali sporočilo, da ne zaupamo sami sebi. Zakaj bi nam torej zaupali in verjeli drugi?


Glede na funkcije, ki jih opravlja, zaseda v hierarhiji politične moči visoko mesto. Foto: Jure Eržen/Delo


Zakaj vlada ne zniža DDV, če gre vse skupaj v pravo smer?

DDV je regresiven davek, saj bolj prizadene prebivalce s skromnejšimi dohodki kot tiste bolj premožne. Preden bi lahko znižali DDV, je treba urediti javnofinančno stanje v državi, kar zahteva dodatno fiskalno naprezanje. Pomembno je, da vlada to počne na način, ki ne ubija gospodarske rasti, in da so njeni ukrepi tudi širše družbeno sprejemljivi. To nedvomno odlikuje sedanjo vlado pri vodenju njene ekonomske politike.

To pomeni, da dokler ne bodo javne finance urejene, DDV ostaja na sedanji ravni?

Zavedati se moramo, da je bil izvirni greh storjen v obdobju Janševe vlade med letoma 2004 in 2008. Slovenija je dosegala visoke stopnje gospodarske rasti in obenem vodila izrazito prociklično politiko. Takratna vlada je zmanjšala davek na dobiček, ukinila davek na izplačane plače in z Virantovo plačno reformo povečala plače javnim uslužbencem.

Vsi omenjeni ukrepi so bili strukturno težki okrog 3 odstotke BDP. Sedanja vlada s fiskalno odgovorno in širše družbeno sprejemljivo ekonomsko politiko poskuša to nadomestiti. Lahko rečemo, da vlada Mira Cerarja popravlja napake vlade Janeza Janše, kar zadeva vodenje fiskalne politike.

Slovenija beleži več tujih investicij, izstopata naložbi Magne in Yaskawe. Kaj se je zgodilo, da se je zgodil tako velik premik?

Slovenija postaja vse bolj uspešna pri privabljanju tujih investicij, in to v hudi konkurenci s Poljsko, Češko in Slovaško, ki se prav tako neizprosno borijo za tuje investitorje. Slovenska vlada je bila proaktivna, saj je sprejela posebni zakon, ki zagotavlja finančne spodbude in obenem investitorjem ponuja ustrezno infrastrukturo. Yaskawa, eden od največjih proizvajalcev robotov na svetu, ima štiri večje razvojne centre – tri na Japonskem in enega na Kitajskem. V Evropi so se odločili za petega, gradili ga bodo v Kočevju.

Gre za izdelke z izredno visoko dodano vrednostjo. Investicija je vredna 25 milijonov evrov in prinaša 155 novih delovnih mest. Vlada se je obvezala, da bo zagotovila 6 milijonov evrov finančne vzpodbude. Gre za razvojni center in ne zgolj za proizvodno enoto. Ob obisku predsednika vlade Cerarja na Japonskem so potekali pogovori s predsednikom japonske vlade, japonsko parlamentarno skupino, prestolonaslednikom in vplivno skupino japonskih gospodarstvenikov. Na pogovorih sem bil prisoten in lahko potrdim, da so dobri odnosi med državama dodatno pripomogli k temu, da se je to odlično podjetje odločilo za tako pomembno investicijo v Sloveniji. V mnogih državah so prav dobri politični odnosi prvi pogoj za dobro gospodarsko sodelovanje. Ne kaže spregledati, da je Yaskawa oznanila svojo odločitev o prihodu v Slovenijo kmalu po obisku slovenskega premiera na Japonskem.

Ob vsem tem pa je najbolj pomembno, da bo ta naložba umeščena v razvojno problemsko okolje. Vlada se je ob tem zavezala, da bo zaradi novih potreb prihajajoče industrije v ta konec Slovenije po 46 letih ponovno pripeljala tudi vlak. Šolsko ministrstvo se je zavezalo, da bo potrdilo program strojništva, da bi zadostili novim potrebam v Kočevju. Naj še dodam, da je vlada v Kočevje pripeljala tudi sedež državnega podjetja Slovenski državni gozd. Prepričan sem, da bodo prav zaradi takšnih vladnih projektov ti kraji mnogo hitreje razvojno napredovali. Verjamemo v Kočevje, v njihovo znanje in potencial ljudi, ki živijo tam.

Kakšen učinek pa bo imela naložba Magne? Od obljubljenih 3000 mest je za zdaj govora le o 400 delovnih mestih, pa še to v lakirnici, ki je lahko okoljsko sporna.

Magna je ena največjih družb v avtomobilski industriji, prisotna je v 30 državah z več kot 300 tovarnami, v katerih je zaposlenih več kot 150.000 ljudi. Gre za investicijo v višini 145 milijonov evrov, pri čemer se je vlada zavezala, da bo zagotovila 18 milijonov evrov finančne vzpodbude. Ocenjujemo, da se bo večji del vložka države z davki in prispevki povrnil v treh letih. V prvi fazi gre za lakirnico, vendar so vsi strahovi o umazani industriji odveč, saj gre za sodobno tehnologijo zaprtega tipa. Sodobna tehnologija danes omogoča, da imamo na primer sežigalnice odpadkov tudi v urbanih okoljih, zato s svojo aktivnostjo takšni objekti bistveno ne vplivajo na kvaliteto življenja. V drugi in tretji fazi naložbe se obeta dodatnih 2500 delovnih mest, kar pomeni, da bi skupno zaposlili okrog 3000 ljudi.

Pri tej investiciji sta izredno pomembno vlogo odigrala predsednik vlade in minister za gospodarstvo, ključno pa je bilo tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo. To je lep dokaz, česa vse smo Slovenci sposobni, če stopimo skupaj. Investicija Magne bo imela velik vpliv na razvoj Štajerske, ki je bila v zadnjih sto letih trikrat prizadeta. Po prvi in drugi svetovni vojni je izgubila nosilce industrijskega razvoja zaradi umika nemške elite in sprememb ekonomskega sistema. Tretji sunek je doživela v devetdesetih, ko je Slovenija izgubila privilegiran dostop do jugoslovanskih trgov. Štajerska si po 25 letih zasluži investicijo, ki bo povrnila upanje, da se tudi ta del Slovenije lahko bistveno hitreje razvija. Z Magno je vlada Mira Cerarja naredila za Štajersko več kot katera koli vlada v zadnjih 25 letih.

Je res treba tuje investitorje privabljati z davkoplačevalskim denarjem? Pravite, da bo Magna dobila 18, Yaskawa pa 6 milijonov evrov denarja.

Spodbuda podjetju Magna se bo povrnila že v naslednjih treh letih iz naslova davkov in prispevkov, ki jih bo novo podjetje predvidoma prispevalo. Spodbuda ima tudi nefinančne učinke, saj povečuje prepoznavnost Slovenije kot atraktivne lokacije za tuje investitorje.

Če izračunamo čez palec, bo Slovenija nekaj let tujemu investitorju krila kar velik delež stroškov za plače in prispevke. Je to smiselno?

Z Magno prihajajo tudi drugi investitorji, njihovi podizvajalci in dobavitelji. Ko dobite tako močnega igralca, mu avtomatično pogosto sledijo tudi drugi. Ne želim napovedovati, lahko pa potrdim, da obstaja resen interes tudi drugih investitorjev. Pri tem se moramo zavedati, da v tekmi za tuje investitorje nismo sami, saj nam konkurirajo tudi druge države. Za nas so tuje investicije ključne, saj gre predvsem za nova delovna mesta za naše ljudi. Si predstavljate, kako bo Magna vplivala na Hoče - Slivnico ali Yaskawa na Kočevje?

Gradnja drugega tira je poleg zdravstvene reforme ena temeljnih zavez vlade. Se lahko v tem primeru ponovi zgodba Teš 6?

To absolutno nikakor ni mogoče, drugi tir ni Teš 6. Vlada je v tem tednu sprejela zakon o drugem tiru, ki natančno opredeljuje projekt, način financiranja in pogoje sodelovanja za partnerske države. SMC vztraja, da se projekt Teš 6 razišče in da se odgovorni v primeru kršitev in zlorab pripeljejo pred roko pravice.

In kakšen je interes drugih držav?

Zelo verjetno, da bo pri projektu sodelovala Madžarska, ki bo pomagala tudi finančno. Pogovori potekajo tudi z drugimi zalednimi državami. Lahko povem, da je zanimanje tudi pri tistih državah, ki jih drugi tir doslej ni zanimal.

Kako se po vašem mnenju SMC znajde pri upravljanju državnega premoženja, ki ga je za okoli 12 milijard evrov? Okoli vas se je ustvaril mit, da ste ključni kadrovik.

Ko govorimo o sistemu upravljanja državnega premoženja, je treba povedati, kakšno je bilo stanje pred prihodom naše vlade. V obdobju vlade Alenke Bratušek so oblikovali seznam 15 podjetij za privatizacijo. Pri tem nikomur ni bilo jasno, kako so omenjena podjetja uvrstili na seznam. Še več. Tik pred volitvami so določena podjetja celo nenadoma izginila s seznama. Gre za popolno šlamastiko in improvizacijo privatizacijskega procesa.

Naša vlada je začela sistemsko urejati področje korporativnega upravljanja državnih naložb. Dokaj hitro smo sprejeli strategijo upravljanja. Prvič v zgodovini Slovenije je povsem jasno, katere naložbe so strateške, pomembne ali portfeljske. Na podlagi jasnih kriterijev smo vse kapitalske naložbe države razdelili v omenjene tri sklope. Pri pripravi teh dokumentov sem aktivno sodeloval tudi sam, dokument pa je odraz politične modrosti in možnosti v tistem trenutku. Sprejeli smo tudi letni načrt upravljanja in merila za merjenje uspešnosti poslovanja družb. Pristopili smo torej nadvse celovito in sistemsko.

Kako pa komentirate različne zapise na nekaterih spletnih portalih, da odločilno vplivate na kadrovske poteze v državnih podjetjih?

Zakonodaja in pristojnosti vseh v procesu upravljanja državnega premoženja so popolnoma jasne. Imamo institucijo, ki mora opraviti delo strokovno in neodvisno. Me pa žalosti, da spletni portali postajajo referenčna točka za mnoge novinarje. Enaindvajseto stoletje postaja vse bolj tudi boj proti različnim oblikam populizma, ki se mu moramo vsi skupaj upreti. Ti portali se šibijo od mnogih tožb, to pove vse.

Kako komentirate zamenjavo na vrhu HSE?

Težko komentiram zadeve, ki niso v moji pristojnosti. To je vprašanje za nadzorni svet družbe.

Ob tej zamenjavi je znova začelo krožiti vaše ime.

Vse skupaj spominja na zgodbo ob izboru novega vodstva Pošte Slovenije. Obtožen sem bil, da sem predsednika nadzornega sveta Pošte Slovenije prof. dr. Aleša Groznika pozval, naj ne podaljša mandata sedanjemu predsedniku uprave. Z njim nisem bil v stiku ali nanj kakorkoli vplival. Predsednik nadzornega sveta je to potrdil tudi v državnem zboru pred pristojno komisijo.

Kako si potem pojasnjujete, da se vaše ime tako pogosto omenja ob različnih zgodbah, ki so bolj kot ne kadrovsko obarvane?

Težko sodim o namenih drugih. Moram priznati, da tudi mene preseneča inflacija pojavljanja mojega imena na takšen način.

Kaj pa menite o svetovalcu za politični marketing, ki ga je najela SMC za potrebe predsednika vlade?

V nasprotju z drugimi političnimi strankami smo v SMC jasno povedali, da imamo pogodbo s svetovalcem za politični marketing, gospodom Asafom. Prepričan sem, da si tudi druge stranke pomagajo s političnimi svetovalci. Nekateri mediji so razkrili, da svetovalce skrivajo po pogodbah na različnih ministrstvih. Premier ima okoli sebe močno ekipo ljudi, tudi strokovnjaka za politični marketing. Morda pa prav zato nekatere vse skupaj tako zelo moti.

Po čem si bo Slovenija zapomnila vlado Mira Cerarja? Menite, da lahko ponovi mandat, glede na to, da tudi sami ugotavljate, da dosegate relativno dobre rezultate, a da javnost tega ne prepozna?

Mislite, po čem si bomo zapomnili prvi mandat Mira Cerarja? Ta mandat si bomo zapomnili po tem, da je Slovenija v politiki dobila novo skupino strokovnih ljudi, ki imajo znanje in motivacijo, ter konkretne projekte, da izboljšajo življenje ljudi. Poslanke in poslanci, ki so bili izvoljeni v državnem zboru, so med najbolj izobraženimi v vseh sklicih doslej. Rezultati vlade so tukaj: imamo stabilno vlado, vse bolj urejene javne finance, visoko rast in padajočo brezposelnost.

Zame osebno so pomembne tudi medijsko manj zanimive zgodbe. Na primer, žrtvam povojnega nasilja smo po desetletjih omogočili dostojen pokop, saj smo sprejeli zakon o prikritih grobiščih. SMC je zakon sprejela s pomočjo NSi in s tem jasno pokazala, da smo sposobni preseči tradicionalne delitve na levo in desno. Osnovna civilizacijska norma je, da dostojno pokopljemo svoje mrtve. Pri slednjem nismo naleteli na odobravanje in podporo pri koalicijskih partnerjih.

Zaradi tega je bila SMC prisiljena del pristojnosti prenesti z ministrstva za delo na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Minister Počivalšek je zagotovil sredstva in operativno izpeljal vse potrebno. Ironija je, da so na spominski slovesnosti sodelovali najvišji predstavniki države in tisti ministri, ki v preteklosti bodisi niso znali bodisi niso hoteli urediti razmer na tem področju. Prisotni so bili celo nekateri predstavniki državnega zbora, ki so glasovali proti zakonu. Ni pa na to slovesnost nihče povabil predstavnikov SMC. Prvi mandat vlade Mira Cerarja si bomo zapomnili tudi po tem, da očitno slabo prodajamo svoje dosežke na političnem trgu. Toda pomembno je, da so ljudje seznanjeni s tem. Upam, da bodo v času volitev to znali ceniti.

Pomemben je tudi zakon o partnerski skupnosti, ki je delo poslanca SMC in je lep dokaz, v kakšni strpni in moderni družbi želimo živeti. Zakon namreč vsem skupaj, ne glede na spolno usmerjenost, omogoča enake ekonomske in socialne pravice. Sedanjo vlado si bomo gotovo zapomnili tudi po tem, da si je Slovenija povrnila ugled v mednarodni javnosti. Predsednika vlade kolegi v tujini spoštujejo, o tem je govoril tudi predsednik evropske komisije Juncker, če se spomnite, prav tukaj v Sloveniji.

Vendar je percepcija javnosti povsem drugačna, to kažejo številne raziskave javnega mnenja. Je mogoče, da bo ravno vaši vladi uspelo ponoviti mandat, kar se v Sloveniji ni zgodilo že skoraj dve desetletji?

Stranki bo na naslednjih volitvah nedvomno lažje, saj imamo dobro delujočo mrežo lokalnih odborov, odlične programske odbore in zelo dobro smo vpeti v mednarodni prostor. SMC je v polnem pogonu. Vsak dan trdo delamo. Ljudem smo obljubili spremembo na bolje. Mogoče spremembe niso tako hitre, kot bi si vsi skupaj želeli, a pomembno je, da so rezultati otipljivi in smer prava.