Svetovna ureditev na facebooku

Mark Zuckerberg je na osebnem profilu objavil dolgo pismo: z njim je nagovoril dve milijardi uporabnikov največjega družabnega omrežja.

ned, 26.03.2017, 06:00
Februarsko pismo je zelo koristno za razumevanje človeka, ki ima možnost vplivanja na skoraj dve milijardi Zemljanov.

Na začetku drugega tisočletja je Mark Zuckerberg spoznaval študentsko življenje na kalifornijski univerzi Harvard. Zanimale so ga preproste reči: kako se včlaniti v ugledno bratovščino in kako bi lahko kot neopazen računalniški čudežnik pritegnil pozornost priljubljenih sošolk. Ko je odkril varnostno pomanjkljivost v univerzitetnem informacijskem sistemu, je dosegel oboje. Pridobil je fotografije vseh prebivalk študentskega naselja in pripravil spletno stran, na kateri so jih lahko drugi stanovalci razvrščali glede na njihovo »privlačnost«. Kljub pogojni kazni je njegov ugled med študenti zelo zrasel. Uspeh strani pa je pokazal, da so uporabniki spleta pripravljeni na novo generacijo spletnih aplikacij. Februarja 2004 so v študentski sobi zagnali facebook. Ta je v prihodnjem desetletju zrasel v največjo skupnost uporabnikov na svetu.

Skoraj natanko trinajst let pozneje so danes 32-letnega Marka Zuckerberga zanimale manj preproste reči. Peti najpremožnejši Zemljan se je moral braniti pred kritikami, da je postalo njegovo omrežje največje leglo sovražnega govora, laži, napačnih informacij, političnih manipulacij in spletnega nasilja. V makedonskem mestecu Veles so si mladi uporabniki družabnih omrežij izmišljevali novice o ameriških predsedniških kandidatih in s kliki zaslužili na desetine tisočev evrov. Brutalni umor na Dolenjskem si je na facebooku ogledalo več kot 200.000 gledalcev, preden so videoposnetek umaknili z omrežja. Precej bolj učinkoviti so bili njihovi algoritmi, ki so lani v nekaj minutah odstranili zgodovinsko fotografijo vojne v Vietnamu, ker so na njej prepoznali otroško goloto. Zakonodajalci in aktivisti so po vsem svetu pozivali lastnike Facebooka, naj poskrbijo za varnost na družabnem omrežju, preprečijo cenzuro algoritmov, prenehajo širiti laži, poskrbijo za verodostojnost vsebin in se začnejo obnašati kot odgovorno (medijsko) podjetje. Njihova družbena moč je namreč postala prevelika, da bi se lahko še naprej obnašali kot skupina mladih tehnoloških avanturistov.

Zuckerberg se je dolgo izogibal podobnim kritikam. Trdil je, da Facebook ni medijsko podjetje, ampak zgolj nevtralna tehnološka platforma za komuniciranje, povezovanje in širjenje idej. Zanikal je ideološko pristranskost ali cenzorsko vlogo algoritmov, ki urejajo novice na uporabniški časovnici. Večkrat je javno povedal, da je zasebnost na internetu samo še preživeta družbena norma. Toda dolgo pismo, ki ga je objavil na svojem profilu, je precej drugačno od njegovih preteklih nastopov. Priznal je nekatere pretekle napake in opisal, kako si predstavlja prihodnost politike in človeških družb. Ali lahko lastnik velikega družabnega omrežja dejansko uresniči takšen program?

Zuckerbergova poslanica

Kaj je sploh facebook? Za Marka Zuckerberga to nikakor ni samo največji novodobni preprodajalec pozornosti, ki je s spletnimi oglasi v zadnjem letu ustvaril za dobrih 27 milijard dolarjev prihodka. Prepričan je, da so s podjetjem ustvarili globalno družbeno infrastrukturo, na kateri se bo razvila globalna skupnost, ki lahko edina odgovori na največje probleme človeštva: revščino, vojne, terorizem, okoljske spremembe, negotovost, bolezenske epidemije in nezaupanje.

Ti problemi daleč presegajo pristojnosti nacionalnih vlad, mestnih uprav in posamičnih nadnacionalnih organizacij, je prepričan soustanovitelj Facebooka. Vendar gradnja globalne skupnosti ne bo enostavna, saj vse več ljudi zavrača globalizacijo. Počutijo se izkoreninjene in brez perspektive, v globalnem povezovanju vidijo grožnjo in glavnega krivca za njihove težave. Zato se zatekajo v mnenjske mehurčke, pridružujejo nacionalističnim gibanjem in se poskušajo ograditi pred vplivi globalne povezanosti.

Na srečo poznamo orodje, ki lahko preseže takšne omejitve, če ga bomo pravilno uporabili, je prepričan Zuckerberg. V pismu je naštel pet najpomembnejših smernic, ki jih bodo upoštevali pri razvoju družabnega omrežja. Podpirali bodo tradicionalne skupnosti in institucije, poskrbeli za varnost, se trudili za boljšo informiranost uporabnikov, spodbujali aktivno državljanstvo ter zagovarjali vključenost in enake možnosti. V nadaljevanju pa je podrobneje predstavil tudi ukrepe, s katerimi bodo udejanjali omenjene smernice.

Na tej točki je Zuckerberg prvič pokazal, da se zelo dobro zaveda svojega družbenega vpliva. Raziskovalci so že dolgo slutili, da pri Facebooku ne zbirajo uporabniških podatkov samo za boljše prikazovanje oglasov, ampak hočejo s podrobnimi analizami in preizkusi oblikovati tudi uporabniško obnašanje. Takšne namige so predstavniki podjetja doslej uradno zanikali, ampak Zuckerbergovega programa ne bi bilo mogoče uresničiti brez takšnih prijemov. Nedvoumno je zapisal, da lahko facebook s priporočili, prikazi in spodbudami izboljša udeležbo na volitvah, vpliva na članstvo v strankah in združenjih, vpliva na politično prepričanje uporabnikov in okrepi pozitivna sporočila. Prav tako je pojasnil, kateri dejavniki pospešujejo širjenje izmišljenih novic (uporabniki skoraj nikoli ne delijo spornih člankov, ki jih dejansko preberejo) in kako je mogoče zmanjšati občutek osamljenosti in družbene izoliranosti, na katero opozarja vse več raziskovalcev omrežene družbe.

Največ prostora pa je namenil »družbenim standardom« na njegovem omrežju. Strinjal se je, da so z umikom zgodovinske fotografije vietnamske vojne in dopuščanjem nasilnih posnetkov naredili napako. A je takoj dodal, da je za takšne napake kriva predvsem velika količina objav, ki je še ne zmorejo dovolj hitro in natančno pregledovati. »Veliko večino slabih izkušenj povzroči zelo majhen odstotek vsebin. Naši ljudje morajo vsak mesec preveriti več kot sto milijonov objav. Če se zmotimo v samo enem odstotku, še vedno spregledamo več kot milijon problematičnih zapisov,« se je branil Zuckerberg. In dodal, da se osebne in kulturne vrednote uporabnikov omrežja tako zelo razlikujejo, da nikoli ne bo mogoče ustreči vsem. Za nekatere je nesprejemljiva golota, za druge nasilje ali politična stališča. Je na globalnem družabnem omrežju sploh mogoče postaviti univerzalna pravila?

Kako povezati človeštvo

Zuckerbergov odgovor je hkrati inženirski in sociološki. Lastnik družabnega omrežja je prepričan, da lahko tako velike količine objav pregleduje kvečjemu umetna inteligenca, zato bodo še naprej vlagali v razvoj in učenje računalniških algoritmov. Ker algoritmi niso vsemogočni, jim bodo morali pomagati tudi ljudje. Zato bodo pri Facebooku sodelovali z medijskimi organizacijami, ki so se specializirale za preverjanje dejstev, izpopolnjevali sistem za prijavljanje neprimernih vsebin in vsakemu uporabniku ponudili možnost osebnih nastavitev (filtri za goloto, politične vsebine …). Družbene standarde pa bodo oblikovali skupaj z uporabniki in jih prilagajali različnim kulturnim okoljem.

Tako bodo podpirali pozitivne in povezovalne vrednote ter zaščitili varnost uporabnikov, a tudi omogočili alternativnim družbenim gibanjem, da na njihovem omrežju udejanjijo svobodo govora: se umetniško izražajo in protestirajo proti avtoritarnemu režimu, je zagotovil tehnološki podjetnik.

Februarsko pismo je zelo koristno za razumevanje človeka, ki ima možnost vplivanja na skoraj dve milijardi Zemljanov. V času, ko se je velika večina politikov in voditeljev nadnacionalnih institucij popolnoma odrekla idejam o globalni družbi in skupnem reševanju prihodnosti, je Zuckerberg pripravljen povezovati človeštvo, citirati ameriškega predsednika Abrahama Lincolna in graditi družbeno infrastrukturo za prihodnje generacije. Vendar je v prvem resnejšem poskusu družbene analize pokazal tudi vse ideološke slepe pege, ki so značilne za veliko večino kalifornijskih tehnoloških podjetnikov.

Facebook ali katero koli drugo zasebno družabno omrežje nikoli ne more postati nevtralna družbena infrastruktura. Njegovi uporabniki nimajo možnosti izbirati predstavnikov in vplivati na pravila ali poslovni model lastnikov. Družba ni samo vsota individualiziranih posameznikov, ki sami ali s pomočjo umetne inteligence izbirajo, katerim idejam in vplivom se hočejo izpostaviti. Podobno človeški odnosi niso samo transakcije med elektronskimi profili, ki jih je mogoče zbirati, shraniti, obdelati in prodati. Zato facebook ne more nadomestiti politike, države in drugih družbenih struktur, ki so po besedah Marka Zuckerberga doslej skrbele za naše osebne, čustvene in duhovne potrebe.

Kljub temu se je o tehnologiji potrudil razmišljati politično – in s tem presegel večino sedanjih najpomembnejših političnih voditeljev.

Prijavi sovražni govor