Addiko banka je tisto, kar je ostalo od nekdaj hitro rastoče Hypo Alpe Adria Bank. Nekatere sporne posle njenega nekdanjega vodstva še meljejo tudi v slovenskih sodnih mlinih, epiloga še ni, banka je vmes zamenjala dva lastnika, na obzorju pa je že novi. Avstrijska država se je morala, skladno z zavezami Bruslju ob sanaciji, do leta 2014 iz te finančne institucije namreč kot lastnik umakniti in vajeti je prevzel ameriški sklad Advent International. Ta je skupaj z EBRD kupil mrežo poslovalnic Hypa na ozemlju nekdanje SFRJ, jo očistil in jo bo kmalu spet prodal naprej. Najverjetneje strateškemu lastniku. Nekaj podobnega se bo zgodilo tudi Novi KBM, glede NLB pa je za zdaj vse odprto, saj ni jasno, kakšen bo izplen slovenskih prizadevanj za odlog njene prodaje.
Ne le lastniške spremembe, slovensko bančništvo pretresajo tudi spremembe, ki jih prinaša hiter razvoj tehnologij. Digitalizacija, o kateri je slišati na vsakem koraku, mora imeti po besedah aktualnega premiera »smisel in človeški obraz«, kar žal ne bo olajšalo ničesar tistim, ki bodo zaradi nje izgubili službe. Addiko banka sicer orje ledino glede sprememb v bančnih poslovalnicah, v katerih v prihodnje ne bo več klasičnih bančnih referentov. Bančništvo se spreminja tudi na drugih področjih, kredit je tako že mogoče najeti prek mobilnega telefona, ena od bank pa je minuli mesec komitentom omogočila digitalno odpiranje bančnega računa. Z nekaj težav sicer, saj je v Sloveniji uporaba biometričnih podatkov za namene identifikacije omejena le na vladne službe, za komercialne namene pa še ni dovoljena. Proces identifikacije pri spletnem odpiranju računov se zato opravlja s pomočjo certificiranega ponudnika iz Italije.
Minuli teden ste odprli še eno poslovalnico, v kateri ni bančnih uslužbencev, vsaj tistih klasičnih ne. So le svetovalci. Takšne naj bi bile v prihodnje bolj ali manj vse poslovalnice, ne le vaše, transakcije se namreč selijo v sfero spletnega oziroma mobilnega bančništva.
Poimenovali smo jih ekspres poslovalnice in prva takšna je bila lani v tem času odprta v ljubljanskem BTC. V treh tednih je daleč presegla vsa pričakovanja o obisku in obsegu opravljenih poslov, ki smo jih imeli do konca leta. Videli smo, da so ljudje dejansko željni samostojnosti in da ne želijo med malico skočiti do banke in v vrsti čakati pred okencem. Na spletni strani si najprej zadeve ogledajo, preračunajo in pridejo dokončno uredit.
Foto: Jure Eržen/Delo
Seveda gre večinoma za mlade oziroma mlajše, stranke ekspres poslovalnic so stare do 50 let. Poslovalnica ima dva bančna svetovalca, ki opravljata vlogo – ne bančnega referenta, temveč sta nekakšna prodajnika, torej svetujeta, pomagata, skušata razumeti stranko in jo napotujeta, kaj je zanjo najbolje. Proces izvedbe pa stranka lahko opravi sama. Večinoma pridejo komitenti po posojilo, pri tej storitvi je seveda svetovalna vloga najpomembnejša. Pridejo sicer tudi zaradi depozitov, preostale zadeve, kot so polog in dvig gotovine, plačila in podobno, pa gredo vse prek pametnega bankomata. To je ta pomembna razlika v primerjavi s klasično bančno poslovalnico, tja lahko pridete s svežnjem položnic, tako kot pridejo naše babice in jih zložijo na pult, referent pa nato naslednje pol ure odtipkava številke v sistem.
Na neki način ste utrli pot v bančno prihodnost, čeprav že vse banke govorijo, da bodo bančni uslužbenci v poslovalnicah le še svetovalci.
Tako je. Digitalizacija je v polnem teku povsod. V bistvu je velik del bančnega posla že digitaliziran, že danes vam, razen če vam ni zelo všeč vaš referent za bančnim okencem, sploh ni treba v bančno poslovalnico (smeh). Večina poslovalnic bo v prihodnosti videti tako, kot so urejene naše ekspres poslovalnice, mi bomo do konca leta odprli še eno, in sicer v Slovenj Gradcu, dodatni dve pa v prihodnjem letu. Pred nami so tudi prenove poslovalnic, ki že obstajajo, in v njih bomo implementirali koncept, o katerem govoriva. Lani smo odprli prvo takšno poslovalnico v BTC in odziv je bil izjemen, poskusili smo še v Krškem v tamkajšnjem trgovskem centru Qulandia, kamor smo ta koncept prenesli iz stare klasične poslovalnice v Brežicah. In ker je odziv komitentov povsod zelo dober, se nam je zastavljeni koncept potrdil v praksi in gremo v tej smeri naprej.
Morda so tega stranke vesele, vaši uslužbenci pa verjetno manj, ker se številni bojijo, da bodo izgubili službo?
Zaradi tega koncepta v prodajni mreži ne bo nihče odveč, smo očiščena banka. Nasprotno, odpirali bomo še nove poslovalnice in dejansko potrebovali dodatne ljudi. Prav zdaj imamo odprte tri kadrovske razpise.
Torej bo preveč ljudi v zalednih službah?
Samo zaradi teh novih poslovalnic ne bo nihče odveč. Zaledje je povsem druga zgodba, tam potekajo procesi preverjanja kreditne bonitete strank pa reševanje pravnih vprašanj in podobno in pri teh zalednih, internih procesih je digitalizacija dejansko najmočneje že udarila in bo tudi v nadaljevanju, čeprav mediji o tej temi ne pišete veliko. Ti interni procesi morajo namreč teči še hitreje. Če ste pozorni na naše oglaševanje, banke zelo poudarjamo hiter odziv, do kredita v eni uri, brez odvečnih dokumentov in podobno. To je dejansko tisto, kjer se vidi digitalizacija, ki se je že zgodila v ozadju.
Omenili ste digitalizacijo pri presoji kreditnega tveganja. Premier Cerar je na dnevih bančnikov dejal, da bonitete pa ne bo presojal računalnik. Torej so mu svetovalci, preden je stopil na govorniški oder, dali napačne napotke?
Odgovoril bom takole: pri tem vprašanju gre za dve resnici. Ena je digitalizacija nekaterih parametrov, za katero sem prej dejal, da je potrebna, da poteka čim hitreje in čim bolj jasno ter ne dovoljuje človeških napak. Druga, pomembnejša stvar pa je, da mora nekdo razmisliti o tem, kakšni so ti parametri, imeti mora podatke, na podlagi katerih se odloča za te parametre, in imeti pravilna znanja in izkušnje za upravljanje in administriranje. Ta del pa ne bo nikoli digitaliziran in je dejansko tisti del, na katerem banka sloni. Pri prvem delu pa gre v bistvu za proces, v katerem bančnemu uslužbencu ni treba vsake stvari odkljukati osebno in preveriti, ali komitent ustreza vsem merilom, temveč lahko to naredi algoritem.
Foto: Jure Eržen/Delo
Dve banki, NKBM in NLB, v svojo ponudbo uvrščata tudi kredit, ki si ga stranka uredi sama prek pametnega telefona. Treba pa bo iti še naprej, da boste banke konkurenčne s tujino, s tujimi spletnimi bankami, kot je na primer N26, ki so že na našem trgu. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je guvernerja Banke Slovenije opozoril, da regulator stori premalo za to, da bi se sploh vzpostavile formalne okoliščine za tovrstno konkurenčnost tujim bankam. Kaj nam pravzaprav manjka?
Dejstvo je, da so zahodne države, po katerih se vsi zelo zgledujemo, te stvari zakonsko že uredile. Na primer, da lahko identifikacija stranke poteka na daljavo ali da se lahko prek spleta odpirajo računi, pa tudi, kako se nato upravljajo ti podatki. V tej smeri bo treba pri nas zadeve še zakonsko pravilno implementirati po zgledu zahodnoevropskih držav, da bomo prišli na to raven, da bodo bančne storitve lahko na voljo 24 ur na dan. Za digitalne produkte mora biti sprejeta tudi ustrezna zakonodaja, finančne institucije morajo dovoliti tak način delovanja. Gospod Brodnjak je opozoril tudi, da Banka Slovenije tega ne omogoča. Kreditni biro oziroma informacijski sistem Sisbon [zbirka podatkov o finančnem stanju komitentov, fizičnih oseb v Sloveniji] ima časovno omejeno delovanje, do njega ni mogoče pristopati 24 ur na dan. Včasih je bil Sisbon v lasti bank, z zakonom pa se ga je preneslo na Banko Slovenije.
Kako gre to skupaj z očitkom guvernerja bančnikom, da je čas, da izstopite iz »cone udobja«?
Za druge ne bom sodil, lahko pa rečem za našo banko, da smo že nekaj let resnično zunaj cone udobja. Po tem, kaj se je vse s Hypo banko dogajalo, smo daleč od tega. Zgodila se nam je nacionalizacija, združili smo se z lizingom, razbili so nas na dva dela, na dobro in slabo banko Heta, nato so pred dobrima dvema letoma banko prodali sedanjemu lastniku. Z njim je prišla nova strategija, nova blagovna znamka, popolni fokus na potrošniške kredite, orientacija na mala in srednja podjetja in seveda na digitalizacijo. Prav zdaj že tečejo pilotni projekti za digitalizacijo na področju malih podjetij, tudi prihodnje leto bomo zunaj cone ugodja, saj je le tako mogoče dosegati pričakovane rezultate.
In ko boste dosegli te rezultate, boste dobili novega lastnika.
Tako je pričakovati v kratkem, da. Sklad Advent International ni strateški lastnik, ampak začasni, to je znano, kupil je celotno mrežo nekdanje Hypo Alpe Adria bank na območju nekdanje SFRJ. Ko bo čas pravi in bo naša mreža pripravljena, bo tudi čas za nadaljnjo prodajo, za novega lastnika. Podobno se bo zgodilo z Novo KBM, ki je zdaj v procesu čiščenja.
Digitalizacija se zajeda v vse pore našega življenja, otroci ne ločijo med virtualnim in realnim svetom in skušajo s prstki povečati fotografije v časopisih in celo povečati ribice, ki jih gledajo skozi steklo akvarijev. Zdi se strašljivo.
Če bi naše starše pred leti vprašali, ali se jim zdi strašljivo tisto, kar počnejo njihovi otroci, bi bil odgovor nedvomno pritrdilen. Mi smo tedaj počeli nekaj, kar je zdaj povsem običajno. In tudi ko bodo odraščali otroci naših otrok, bodo počeli stvari, ki se nam zdaj zdijo nepojmljive. Dejstvo je, da se svet z razvojem vrti vse hitreje. Čeprav vam lahko po drugi strani povem, da moja 97-letna babica uporablja pametni telefon, pošilja prek njega fotografije in elektronska sporočila. Verjetno je izjema. Dejstvo pač je, da mladi vlečejo te stvari naprej.
Se bojite uvedbe nove direktive o plačilnih storitvah PSD2, s katero boste banke izgubile skoraj desetino prihodkov iz plačilnega prometa, ki predstavlja četrtino vseh vaših prihodkov?
V zvezi z njo je še toliko odprtih zadev, da trenutno nimamo končnih stališč. V okviru združenja bank sicer zelo veliko debatiramo o tem, a je na mizi trenutno več drugih pomembnih stvari, ki so bolj pereče.
Foto: Jure Eržen/Delo
Nič nisem kupil in tudi ne bom. Pri kriptovalutah je zelo težko vedeti, kaj je njihova osnova, pri evru in drugih je ta znana. Znani so parametri, ki jih določajo, torej gospodarska gibanja, cena nafte, odnos do dolarja in podobne znane stvari, ki se dogajajo v svetovni ekonomiji. Pri kriptovaluti pa je stvar povpraševanja in ponudbe ter pričakovanj in želja po zaslužkih, zato to ni valuta, ampak inštrument, s katerim se da veliko zaslužiti in tudi veliko izgubiti. Takšne volatilnosti ni nikjer.
Slišati je opozorila pred nevarnostjo vse večjega razkoraka med depoziti, delež vpoglednih vlog je že 71-odstoten, in dolgoročnimi krediti. Veča se delež kreditov s fiksno obrestno mero, kreditiranje gospodinjstev raste že tretje leto zapored, banke v tuji lasti pa jahate predvsem na valu odobravanja donosnih potrošniških posojil, medtem ko domače banke rastejo predvsem na segmentu dolgoročnih stanovanjskih posojil, ki so manj donosna.
Mi imamo posojila s fiksno obrestno mero z ročnostjo do 15 let. Dejansko je sicer povpraševanja po dolgoročnih kreditih s fiksno obrestno mero zelo malo. Delež kreditov s fiksno obrestno mere se je res povečal, a treba je vedeti, da je štartal z zelo nizkega deleža. Da je povpraševanja po kreditih s fiksno obrestno mero manj od tistega po kreditih s spremenljivo obrestno mero, je razlog v njihovi ceni. Krediti s fiksno obrestno mero so dražji, imajo višji pribitek, ker se banka tako zavaruje pred tveganjem dolge ročnosti, ki jo prinaša tak kredit. Ljudje so poleg tega zelo racionalna bitja in razmišljajo, da je bolje zdaj plačati nekoliko višjo obrestno mero in s tem mesečni obrok, ker ni jasno, kako bo čez nekaj let.
Ni se mogoče povsem strinjati, da racionalnost pri ljudeh prevladuje; na posvetu o potrošnikih posojilih minuli teden so namreč opozarjali, da banke še kar iščete možnosti, da komitentu odobrite več kredita, kot je dejansko sposoben, in sicer tako, da kombinirate več kreditov.
To je veliko posploševanje. Naša banka preverja boniteto na temelju zelo natančnih meril in ugotavlja, kaj si komitent lahko dejansko privošči. Pri nas dobi le toliko, kolikor znaša njegova realna kreditna sposobnost – ta sicer pogosto ne sovpada s tistim, kar bi si ljudje želeli dobiti. To lahko povem iz osebnih izkušenj s komitenti.
Torej se ne more ponoviti zgodba s švicarskimi franki? Koliko tožb imate v Addiko banki iz te zgodbe?
Ne veliko.
Kaj naj bi to pomenilo v konkretni številki?
Ne morem odgovoriti na to vprašanje. Zadeve rešujemo individualno.
Gotovo ste nasprotnik zakona o švicarskem franku?
Absolutno sem proti. Banke smo v okviru združenja bank poenotile mnenje, da je zakon oziroma način reševanja, ki ga predvideva, povsem zgrešen in da ne govorim o tem, da je tudi neustaven. Smo pa zagovornik individualnega reševanja problema.
Mercator, v čigavi lasti naj bo?
V lasti tistega, ki ga bo najbolje upravljal. Če bo lastnik delal dobro z njim, rešil težave, ki jih ima, zagotovil dobro poslovanje in stabilne službe in delovno okolje svojih zaposlenih, res ni pomembno, kdo je njegov lastnik – v tem primeru ni pomembno, ali domač ali tuj.
Foto: Jure Eržen/Delo
Tukaj je mnenje vse bančne stroke jasno: največja banka potrebuje stabilnega in dobrega lastnika. Če me vprašate, ali naj bo to država, lahko povem, da se je doslej pokazalo, da ni bila dober lastnik. Če je tako, naj se poišče najboljšo varianto, da se NLB proda na transparenten način najboljšemu in po najboljši ceni, brez drugačnih paralelnih dogovorov.
Telekom Slovenije ima v strategiji tudi vstop v svet financ. Verjamete, da bo kupil DBS, kot nekateri špekulirajo?
Tega ne morem napovedati. Če imajo v strategiji vstop v finančni sistem in glede na to, da so tehnološko bolj razviti, bodo kupili tudi banko, katero, pa ne vem. V svetu je kar nekaj takšnih primerov, ko so telekomi skušali vstopiti v bančni svet, nekateri bolj, drugi pa manj uspešno. Vsekakor je dejstvo, da so banke, takšne kot smo obstajale nekoč, preteklost. Moramo se spremeniti, čas pa bo pokazal, ali se spreminjamo v pravo smer ali pa jo bomo morali spremeniti. O tem bodo odločili komitenti. Ampak to ne velja le za banke, temveč tudi za marsikoga drugega, konec koncev tudi za medije. Dejstvo pač je, da ni več samoumevno, da imajo vse babice račun v NLB in Novi KBM, ker ga v življenju vseh 50 let niso premaknile v drugo banko. Na voljo so nove storitve, kreditne kartice imamo lahko na telefonu, ni jih treba imeti več v fizični obliki. Plačila se lahko izvedejo s telefona na telefon drugega lastnika. Ob novih možnostih pa je za banke pomembno regulativno okolje, saj banke s temi produkti zamujamo in so telefoni daleč pred bankami.