Tiskane izdaje
Klepeta z njim ne kaže meriti v minutah. Preveč je vsega, kar ve, počne, načrtuje in kar ima pokazati. Ko sva sedela v isti pisarni nad »njegovim« malim mestom pred 20 leti, je snoval »pravi city«, trgovsko-poslovni center po zgledu najboljših. Dve leti pred iztekom zadnjega mandata navdušeno slika pametno mesto kot zibelko inovativnosti. Razvojni skok je rezultat jasne vizije, drznosti, trdega dela in modrosti, ki jo dajo dolgoletne izkušnje.
Preden se sprehodiva skozi malo mesto, se ustaviva na obrobju, pri Ikei. Glede na to, da ne bo zrasla na vaših zemljiščih – kakšna je pravzaprav vloga Jožeta Mermala in BTC Cityja pri njenem prihodu v Slovenijo? Zakaj sta nova blagovna znamka in nova ponudba za vas tako pomembni?
Predstavniki Ikee so me prosili, da bi bil njihov koordinator za nakup zemljišča v Ljubljani ob BTC Cityju. Da bi razvili dobre sosedske odnose, smo že pred tem podpisali sporazum o urbanistični, infrastrukturni in prometni ureditvi, o skupnih programih, varovanju, parkirnih površinah. V njihovem imenu sem se nato pogovarjal s prodajalcem, Zavarovalnico Triglav – prepričal sem jo, da Ikea ponuja višjo ceno zaradi lokacije ob BTC, ki ima ugled, veliko frekvenco obiskovalcev, utečene posle –, nato pa z Mestno občino Ljubljana o spremembi prostorskega načrta.
Ne zdi se mi prav, da Slovenci zapravimo v Ikejinih trgovinah v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem 70 do 80 milijonov evrov na leto, naša socialna blagajna pa izgubi po 15 milijonov evrov. Hudo narobe je, da smo toliko odlašali s projektom, ki je v korist vseh: Ikea bo zaposlila še 300 Slovencev, celotni projekt bo stal 100 milijonov evrov. Ikejine izdelke bomo poslej kupovali doma, tu odmerjali dedeve, imeli delo in plačevali prispevke.
To so koristi za kupce in širšo skupnost. Kaj pa za BTC?
Za BTC je Ikea dopolnilni program. Sobivanje je koristno za oba.
Nova trgovina bo v vaš kvart privabila dodatne trume obiskovalcev in zagotovo vam gre tudi za frekvenco. Koliko ljudi bo naplavila Ikea?
Najmanj milijon in pol do dva milijona na sedanjih 21 milijonov na leto. V povprečju nas vsak Slovenec obišče desetkrat v letu. Tolikšna frekvenca v Sloveniji z dvema milijonoma prebivalcev oziroma Ljubljani s 300.000 prebivalci je družbeni fenomen, največ v Evropi. Po skupnem obisku nas prekašajo samo kaki trije cityji, po širini ponudbe pa smo največji. Če bi imeli vse naše programe v Berlinu ali Madridu, bi lahko gostili do 35 milijonov obiskovalcev, v Ljubljani pa smo prostorsko omejeni.
Zmagovalen je koncept, ki sem ga postavil že leta 1997: BTC City, ki ni več samo trgovsko središče, ampak miks raznovrstnih dejavnosti, ki se v času stalno dopolnjuje, raste. Nikoli dokončana zgodba. Postali smo vodilno trgovsko središče v Sloveniji, skrbeti moramo, da to na dolgi rok ostanemo, dodajati ponudbo, da bomo stalno magnet za obiskovalce.
In tak »dodatek« je Ikea.
Seveda. In ne samo to. Sočasno z novo trgovino bo nared park na južni strani Ikee, raztezal se bo do Kajuhove na zahodu. To je velika zmaga tudi za BTC, dobili bomo prvi park površine 1,2 hektarja od skupno petih, kolikor jih v tem delu predvideva Partnerstvo Šmartinska.
So problemi z zemljišči ter njihovimi lastniki že rešeni? Je Ikea dobila okoljevarstveno soglasje? Kdaj bo stekla gradnja?
MOL še rešuje zaplet s križiščem na Kavčičevi. Pogaja se z lastnikom. Ne vem natančno, kako daleč je, a kaže, da se bodo dogovorili o ceni. Sicer bo začasen obvoz. Če bodo rešili zaplet, bodo poleti dobili gradbeno dovoljenje, z okoljevarstvenim nimajo težav. V 12 mesecih, sredi leta 2018, je lahko trgovina gotova. Po velikosti bo primerljiva s celovško in vileško, morda za malenkost večja, stavba bo zgrajena po principu blue box , v njej bo samo Ikea. Imela bo okoli 1000 parkirišč v dveh nivojih.
Zdaj sva v mestu. Ljudje si ne predstavljajo dobro, kaj vse sodi v BTC City. Recimo Citypark, kot eden večjih objektov, ni vaš, in še nekaj je takih.
BTC omejujejo Bratislavska, Letališka in Šmartinska. V sklopu Cityja so tudi zgradbe, ki niso v naši lasti. Citypark je v lasti Sparove nepremičninske družbe, naši niso Diamant, CA, DZS. Nekaj malega zemljišč smo prodali investitorjem, 7 ali 8 tisoč kvadratnih metrov je zgodovinsko ostalo starim lastnikom bivših Javnih skladišč. Konceptualno pa sodijo v kompleks malega mesta. Tako bo tudi Ikea v bistvu del BTC Cityja. In še kdo bi bil rad – iz psiholoških razlogov. Smo torej lastniki velike večine objektov, upravljamo pa v glavnem vse. S solastniki imamo dolgoročne pogodbe o souporabi. Za tekoče vzdrževanje plačujejo prispevek o skupni uporabi komunalnih naprav.
S katerimi dejavnostmi BTC pridobiva prihodke?
Sprva smo imeli dva stebra, nakupovalno središče in logistiko, zdaj jih je že pet. Najmočnejši je oddajanje nepremičnin v najem, pri čemer sami določamo perspektivne poslovne, trgovske in zabaviščne programe. Poseben steber je upravljanje premoženja in nepremičnin za tuje partnerje; upravljamo prek 600.000 kvadratnih metrov površin. Sledita misija zeleno in trajnostni razvoj, lani pa smo postavili še peti steber, digitalizacija in inovacije z novo inovacijsko pisarno, ki vodi vse inovacijske projekte. V naslednjih letih je v strategiji firme digitalizacija procesov.
Nepremičninski trg v Sloveniji je oživel. Je čutiti to tudi na trgu najemnih poslovnih prostorov? Kolikšne najemnine zaračunavate – v primerjavi z lokacijami po Ljubljani?
Naše najemnine so med najvišjimi v Ljubljani. Logično, saj imamo novejše, sodobnejše zgradbe. Kristalna palača je razprodana, skupaj s stroški stane najemnina 20 evrov za kvadratni meter. To je rolls-royce med pisarnami v Ljubljani. Tuje korporacije iščejo kvalitetne prostore, trajnostno naravnane. Mi jih zagotavljamo: na južni fasadi imamo sončno elektrarno, proizvajamo lastno energijo, zbiramo deževnico za hlajenje vodnih stolpov. Tega nima nihče. Imamo zeleno teraso na nakupovalni galeriji Kristalne palače, panoramski dvigali. Vložek na kvadratni meter je presegal 2000 evrov, je dvakrat večji kot večina poslovnih prostorov drugod, zato je tudi najemnina dvojna. Zavestno smo šli v to, da smo dobili najboljše najemnike.
So to sami tujci?
V glavnem. Microsoft, IBM, Apple ... Tudi Outfit7. Zamislite si, edini milijardni posel v Sloveniji [prodaja družbe Outfit7 Kitajcem za milijardo dolarjev] je bil sklenjen v BTC Cityju, v nekdanjih Javnih skladiščih! Da jim je uspelo, so potrebovali tudi nas. Vsako leto smo jim omogočili širitev, zdaj imajo 4000 kvadratnih metrov prostorov.
Kako pa je s trgovskimi površinami? Zdi se, da je fluktuacija zlasti v nekaterih stavbah, v hali A na primer, kar precejšnja.
Kot rečeno, širitev trgovskih površin že zdavnaj ni več naša prioriteta. Če bi ostali na tisti ravni, bi bili danes v velikih težavah. Kar zadeva obstoječo trgovsko ponudbo, nas rešuje to, da vsako leto zamenjamo okoli 10 odstotkov trgovcev. Usmerjamo se na bolj stabilne in uspešne najemnike s kakovostnejšo ponudbo, v večje formate in boljše programe. Včasih smo imeli v hali A 180 trgovskih prostorov, zdaj jih imamo le še 120.
Ali že imate nadzor nad uspešnostjo poslovanja najemnikov?
Delno ga imamo, vsako leto več. Pri starih najemnikih ob soglasju, od novih pa zahtevamo vpogled v blagajno. Če imaš nadzor nad poslovanjem in če nastanejo težave pri posamezniku, mu lahko pomagaš, preden je prepozno. Z nasveti, znižanjem najemnin, pritegneš še koga. V tujini je normalna variabilna najemnina, lahko se zviša ali zniža, če nekdo potrebuje premostitev. Slovenci pa so nezaupljivi, ne razumejo, da gledaš bruto promet le zato, da veš, kako trdna je pogodba z njimi.
BTC je v zavesti ljudi še vedno najprej nakupovalno središče z bogato ponudbo. Prodajne površine na prebivalca so v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, kupna moč pa le 83 odstotkov povprečja EU. A večina trgovcev tega ne upošteva, v Ljubljani načrtujejo nove nakupovalne centre, Šiško, Stožice, Emoniko. To bo tekma na nož in bo zagotovo prizadela tudi BTC City.
Trgovci se merijo, do kod si kdo upa. Rastejo nakupovališča, diskonti. A neizprosna tekma bo nekoč dosegla plafon, nekatera središča bodo ugasnila. Kot v Ameriki, kjer se bo v desetih letih zaprlo do tretjina najstarejših šoping centrov. Zato mi snujemo kombinacije programov in jih stalno osvežujemo. Lani smo odprli prvi Decathlon v Sloveniji, Outlet Intersport, postavili kulinarični park, kmalu bo prenovljen cvetlični trg, nova steklena paviljona ob aleji mladih, vmes igrišče za otroke, klopi, na katere bo mogoče priklopiti pametne telefone ... In prirejamo dogodke. Veste, koliko prireditev imamo vsako leto?
Veliko.
Sedemsto dvajset! City teater, gostovanja, dogodki v ABC Hubu, v pospeševalniku, pa športne prireditve, nočno nakupovanje, dogodki v kongresni dvorani. To je naša prednost, mesto živi.
Dinamična širitev mesta in dodajanje novih programov zahtevata ne le vizijo, ampak tudi denar. BTC je bil vedno med podjetji, katerih rast je slonela na velikih naložbah v razvoj. Koliko je vložil v širitev, posodobitev, razvoj, nove projekte, odkar se je prelevil v trgovinsko-poslovno središče, torej v zadnjih 20, 25 letih?
Sam BTC je v svoje tri Cityje [regijski nakupovalni središči ima še v Novem mestu in Murski Soboti] od leta 1993 investiral približno 300 milijonov evrov, naši partnerji pa še dodatnih okoli 165 milijonov evrov. Pomembno pa se mi zdi, da investicijski zagon ne pojenja. Tako v bližnji prihodnosti načrtujemo na območju BTC Cityja skupaj s partnerji za novih 300 milijonov evrov poslovnih naložb: v trgovino Ikee, Mercatorjev skladiščno-distribucijski center in sedež, BTC in Slovenske železnice bosta zgradila intermodalni logistični center, na naložbo se pripravlja tudi Žito.
Vse to bo prineslo novih 2000 delovnih mest. Pogoj za naložbe pa je posodobitev prometne infrastrukture. To sem predlagal vladi že lani maja ob obisku Osrednjeslovenske regije in nastal je skupen projekt Darsa, vlade oziroma pristojnih ministrstev, Mestne občine Ljubljana in BTC; sporazum o skupnem in sočasnem razvoju naložb, ki vključuje tudi ureditev infrastrukture, smo podpisali v začetku marca.
Mediji so poročali o tem kot o veliki priložnosti za pospešek gospodarskemu razvoju, z ureditvijo prometa pa bodo pridobili tudi obiskovalci BTC Cityja in okoliško prebivalstvo, ki gravitira na ta predel Ljubljane. Koliko bo stala infrastruktura?
Potrebujemo posodobljene priključke na Šmartinsko, Leskoškovo in Letališko. Dars bo za to namenil 12 milijonov, MOL bo sfinanciral nove štiripasovnice do konca Letališke, rondo pri Leskoškovi in dodatni pas na Bratislavski za izvoz iz BTC na obvoznico. Iz Šmartinke in Letališke bosta speljana po dva pasova, za izvoz in uvoz, za tovornjake bo posebna trasa. Vse to bo zelo olajšalo dnevne migracije, povečala se bo pretočnost. Prek komunalnih prispevkov bo profitirala mestna občina, država pa prek davkov. Za 30 milijonov se jih ji bo nateklo vsako leto. Kaj je lepšega, kot da vložiš 15 milijonov, vrne pa se ti jih 30.
Med načrti je gradnja novega logističnega centra ob Letališki, ki ga boste sofinancirali skupaj s Slovenskimi železnicami in Mercatorjem.
To bo sodoben intermodalni logistični terminal, ki bo povezan z železnico, cesto, kontejnerskim terminalom, omogočal bo dodelavne posle in bo odprtega tipa. V Sloveniji danes v srednjeevropskem prostoru nekaj pomeni Luka Koper, v Ljubljani pa bomo zgradili enega najmočnejših kopenskih terminalov v JV Evropi. Tak je na primer Cargo Graz s 120 tisoč kvadratnimi metri logističnih površin, BTC pa ima na Letališki že zdaj 70 tisoč kvadratnih metrov logističnih površin, z novimi naložbami pa jih bo 150 do 170 tisoč kvadratnih metrov. Imamo podporo evropske komisije in komisarke Violete Bulc, soglasje vlade in mesta. Na vrsti so investitorji, načrt naj bi uresničili postopoma v petih do desetih letih.
Ali lahko pride kaj vmes? Merim na investicijo Mercatorja, ki je glede na okoliščine – finančni polom njegovega lastnika, Agrokorja – morda, vsaj začasno, pod vprašajem.
Naložba bo, z Mercatorjem ali brez njega. Z njim toliko hitreje, ker je že kupil zemljišče in ima soglasje za gradnjo, v novih okoliščinah pa še ni jasno, ali bo začel gradnjo ali bo čakal. Partnerji niso odvisni od njegovega ravnanja. Dejstvo je, da Mercator novi logistični center krvavo potrebuje, saj je, posebej po lanskem požaru, to njegova resnično najšibkejša točka. Skladiščenje in celotna logistika sta zaradi razdrobljenosti odločno predraga in zajedata dobiček.
Vaša še neizpolnjena vizija je prestižna vpadnica v BTC City in naprej v mesto, širši projekt je znan kot Partnerstvo Šmartinska. Od prvih napovedi je minilo deset let. Smo že kaj bliže uresničitvi načrtov o ljubljanskem Manhattnu?
Šmartinka je bila včasih zanemarjena prometna žila, podjetja v tem delu Ljubljane smo jo želela narediti atraktivno. Na pobudo ljubljanske občine in sedmih zasebnih podjetij je nastalo javno-zasebno partnerstvo za največji urbanistični načrt v državi, ureditev in gradnjo okoli 230 hektarjev velikega večinoma degradiranega območja med železnico, Šmartinsko in Bratislavsko cesto. Speljali smo mednarodni natečaj, izbrali projekt, a je bil kmalu zamrznjen. Danes lahko rečem, da BTC svoj del načrta uresničuje – na vzhodnem delu: hotel Plaza, Kristalna palača, kmalu še Ikea, park, prometna ureditev –, na drugem koncu, z drugimi lastniki, pa gre zelo počasi.
Skrajšajva časovni horizont in se osredotočiva na lansko leto. V ospredje ste postavili inovativnost, ki se prepleta z okoljsko in družbeno odgovornostjo. Katere konkretne dosežke bi izpostavili?
Lani smo odprli inovacijsko pisarno, ustanovili podružnici ABC pospeševalnika v Münchnu in silicijevi dolini. Pravim, da smo s tem zgradili most čez Atlantik. Na naslednji program pospeševalnika se je prijavilo 750 start-upov, od Kitajske do ZDA, vsi bi prišli v Ljubljano živet za tri mesece. Sprejeli pa smo jih 30, ker so kapacitete omejene. Predstavitve rešitev se je lani udeležilo kar 200 investitorjev. Slovenija postaja prepoznavna kot napredna inovativna dežela, mladi se bodo tako laže uveljavili. To je pravi preboj, ne pa, da samo preštevamo prekarce.
Osnovna dejavnost Cityja je postala samoumevna, napredek prinašajo novosti, drugačnost. Pospeševalniki, digitalizacija in start-up ekosistemi, s katerimi želimo privabiti čim več mladih, so v službi trajnostnega razvoja.
V podobnih središčih v tujini ni podjetniških pospeševalnikov. Zakaj so našli mesto v BTC Cityju? Ker je bil v Emporiumu prazen prostor, ki ga je bilo treba nekomu oddati v najem?
V strategijo smo si že za leto 2015 zapisali sistem inovativnega mesta, kar je bil za koncept cityja unikum v svetovnem merilu. Razvijamo ga prek pospeševalnika. Postavljamo start-up ekosistem, dolgoročno računamo na mlade podjetnike, ki bodo tu živeli, delali in z nami kreirali posel, imeli bodo živi laboratorij za plasiranje svojih inovacij, preden gredo z njimi na trg. BTC je idealni poligon za take reči. Zgodba, ki jo je bilo preprosto treba zgrabiti – čeprav terja ogromno časa, prostor in tudi finančni vložek. Skupaj s Petrolom in Zavarovalnico Triglav smo do zdaj vanj vložili okoli štiri milijone evrov. Z lastniki novega tehnološkega parka v Kijevu se dogovarjamo, da bi v dveh letih sprejeli 200 ukrajinskih IT-strokovnjakov na podjetniško usposabljanje. Iščemo IT-strokovnjake za evropski trg.
V povprečju dolgoročno uspe okoli desetini start-upov. Ali spremljate, kaj se v realnem življenju dogaja z vašimi?
Seveda jih spremljamo, saj smo solastniki, pospeševalniku pripada 8 odstotkov izkupička ob prodaji start-upa. Za zdaj teh učinkov še ni, prodajajo se po treh do sedmih letih. Smo pa zelo zadovoljni. Od naših jih je še vedno na trgu okoli 70 odstotkov, veliko jih je dobilo dokapitalizacijo. Uspešnim omogočimo, da pridejo v Münchnu ali silicijevi dolini do pravih partnerjev, do trajnih rešitev.
Kako bo pravzaprav videti pametno mesto?
Najprej bomo začeli urejati pametne parkirne prostore. Obiskovalci bodo tako zlahka našli prosto parkirišče tudi zunaj garažnih hiš. Testirali ga bomo jeseni. Postavili bomo pametne klopi. Širili bomo postajališča za električne avtomobile, saj se električna mobilnost dobro prijemlje. Za povečanje energetske učinkovitosti bomo energijo iz Yulona pripeljali še v Millenium in zmanjšali izpuste. Misija zeleno je močan steber, saj smo v zadnjih 15 letih vanj vložili 45 milijonov evrov, za sončne elektrarne, infrastrukturo, obnovo vodovoda, razsvetljavo led … To vse se bo obrestovalo v naslednjem desetletju.
BTC skorajda nima podzemnih parkirišč, razen v obeh poslovnih stolpnicah. Zakaj, je zemljišče cenejše kot gradnja pod zemljo?
Ne, podzemnih garaž nimamo veliko iz povsem psiholoških razlogov: ker vozniki neradi parkirajo v garažnih hišah, ne želijo pod zemljo, ne v tujini ne tukaj.
Morda pa niso prav locirane. Garažna hiša pri Atlantisu je večno prazna.
Res je. A to je dobro, saj jo bomo odprli za zaposlene, za trgovce, tam bodo dobili parkirna mesta s karticami. Priročnejša parkirišča bodo ostala poslovnim partnerjem in obiskovalcem.
Si niste nekoč zamislili več podzemnih garaž pod geslom »BTC brez dežnika«?
Ha, ha, to je bila bolj futuristična ideja.
Pa vzpenjača iz BTC na grad?
Ta pa je iz ene od delavnic, ki jih imamo skoraj vsako leto za domače in tuje študente arhitekture. Razmišljali so o futurističnem razvoju BTC. Mladim in strokovnjakom prepuščamo, da razvijajo ideje. Morda nekoč dozori čas zanje.
Bi rekla še kaj o poslovanju družbe? Ne spomnim se, da bi kdaj poslovali z izgubo. Delničarji se ne pritožujejo, saj so vsako leto zgledno nagrajeni.
Tako je. Nikoli v 63 letih ni bilo izgube. Delničarji so zadovoljni.
Lahko že razkrijete, kakšni so bili lanski poslovni rezultati? Kakšne bodo dividende?
Ustvarili smo 63 milijonov evrov prihodkov ali 5 odstotkov več kot predlani. Zelo sem ponosen, ker smo to dosegli v storitveni panogi, kjer šteje vsak odstotek rasti, saj mnogi stagnirajo. Dobiček smo povečali za 6 odstotkov na 5,5 milijona evrov, zaposlenost pa celo za 20 odstotkov. Proti koncu leta smo namreč na logistiki zaposlili 100 ljudi, zaradi prihodnjega povečevanja zmogljivosti, dodatnih 50 pa Decathlon in okoli 30 kulinarični park. Spet bodo dividende, ne morem pa še povedati, kolikšne.
Po jutru se dan pozna, trdnost podjetja pa po zadolženosti. Koliko je zadolžen BTC?
Včasih je bil naš dolg 90 do 95 milijonov evrov, danes je le še 60 milijonov na 190 milijonov aktive. Kazalnik zadolženosti je manj kot 4-kratnik EBITDA. V nepremičninski dejavnosti je to zelo velik uspeh, saj je prag postavljen više, ker je poslovni cikel daljši.
Lani ste se uvrstili tudi v ugledno druščino, ki šteje le 0,7 odstotka vseh podjetij v Sloveniji in ima v vitrini zlato boniteto odličnosti AAA.
Boniteta kaže zdravje firme, zadolženost, terjatve upnikov, odnose do dobaviteljev. V tem pogledu smo urejeni. A tako je družba delovala vseh več kot 60 let, ne le pod mojim vodstvom. Finančna kultura je podedovana in negovana.
Ali zlata boniteta odpira širši dostop do posojil?
Pravzaprav v vseh teh letih nismo imeli nobenih težav z bankami. Ko iščemo nove kreditne linije, dobimo ponudbe več bank, tako da smo mi tisti, ki izbiramo boljše pogoje. Tudi med krizo smo jo dobro odnesli. Vedno smo namreč stremeli za dolgoročnimi sredstvi, čeprav so banke raje ponujale in druga podjetja večinoma najemala kratkoročna posojila – zaradi nižjih obrestnih mer. Sam te filozofije nisem nikoli sprejel. Seveda je bil za nas strošek višji. A če delaš v nepremičninski panogi, potrebuješ dolgoročne linije.
Z odmevnim menedžerskim prevzemom ste postavili novo, stabilno lastniško strukturo. Kolikšen je vaš lastniški delež, koliko imajo vodilni menedžerji in koliko zaposleni?
V bistvu je bil to menedžersko-delavski odkup. Tudi s časovne distance je ugotovitev enaka: ni mi žal, leta 2001 smo ravnali prav, četudi smo se zaradi tega potem znašli v preiskavah. Razočaran pa sem, ker se nihče ni ukvarjal z vsebino, kaj je podjetju in skupnosti prinesel prevzem. Korektni smo bili do vseh deležnikov, ne samo do zaposlenih, tudi do lokalne skupnosti. Ves čas smo družbeno odgovorni, imamo prek 300 pogodb za družbeno odgovorne projekte … Danes ima menedžment v lasti okoli 55 odstotkov delnic, 4 odstotke je v rokah prvotnih lastnikov – nismo jih iztisnili, delničarjem njihov položaj ustreza –, ostalo so zaposleni in bivši zaposleni. Zadovoljen sem, ker nimamo lastniških konfliktov, zato ne trpi razvoj in vodenje firme.
Mandat vam poteče leta 2019. Ali že vzgajate naslednika?
Seveda. A tega ne obešamo na veliki zvon. Imamo kandidata, vsaj enega, a se bo moral še dve leti dokazovati. Zelo je sposoben, paziti moramo, da nam ga kaka ugledna družba ne »ukrade«. Dobri kadri so ves čas na očeh.
Nekoč ste rekli, da ne marate lestvic, a brez njih praktično ni medijskega zapisa o vas ali o BTC. Med drugim ste bili manager leta 1997 v Sloveniji, lani pa naj manager Jugovzhodne in Srednje Evrope, BTC pa naj družba leta.
Ponosen sem, da smo praktično zrasli iz nič, skupaj z menedžmentom ustvarili nekaj novega. Veliko je mogoče narediti, če imaš pogum, si upaš stopiti v neznano, četudi te nihče ne podpira. Ne smeš narediti strateške napake in zastati v razvoju. Korekten moraš biti do ljudi, pridobiti in negovati zaupanje zaposlenih. Mislim, da ga imam. Na anonimnem ocenjevanju me je podprla kar 93-odstotna večina kolektiva.
Vas je kdaj zamikala politika? Ideja za penzijo?
Neposredno me ni nikoli mikala. Rad pa delam s politiki, a le s takimi, ki so realni, ki se ukvarjajo z uresničljivimi projekti, na levi ali desni. V politiko so me vabili, a se mi zdi, da to ni zame. Ne bi mogel sedeti v parlamentu križem rok. Četudi se bom praviloma upokojil, se najbrž še ne bom takoj poslovil od BTC Cityja.
