Za Slovenijo Cimos pomembnejši kot General Motors za ZDA

Janezom Gradišek, začasni predsednik uprave in Andraž Brodnjak, član uprave Cimosa o bitki za Cimos.

Objavljeno
05. junij 2015 13.23
Janez Gradišek predsednik uprave in Andraž Brodnjak član uprave Cimos Koper 2.6. 2015
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper - Cimos je, slabim napovedim navkljub, preživel. Vsak tretji evropski avto ima vsaj eno Cimosovo komponento. In zdaj začenja novo pot, zato da bo v vsakem evropskem avtu vsaj en delček iz Kopra. Bila je potrebna vrhunska finančna operacija, ki se je začela pred dvema letoma. Bitka še ni dobljena, a zdi se, da je njen težji del mimo.

O »operaciji« in »pacientu« smo se pogovarjali z Janezom Gradiškom, začasnim predsednikom uprave, in Andražem Brodnjakom, članom uprave. Oba se pripravljata na prihod novega predsednika uprave, s katerim bosta v vodilni ekipi. Prave spremembe pa se bodo Cimosu zgodile po vstopu novega lastnika.

Kakšna je verjetnost, da bo rokometni klub Koper spet v vrhu slovenske rokometne lige?

Gradišek: Jaz jim to privoščim. Drugo pa je, ali bo k temu kaj pripomogel Cimos. Bodoči predsednik uprave Gerd Rosendahl je bil član nemške rokometne reprezentance, ki je leta 1978 osvojila svetovno prvenstvo.

Igra usode: nekateri so pretiravali, da je rokomet pokopal Cimos, zdaj pa se je pojavil uspešen nemški rokometaš, ki naj bi pomagal popeljati Cimos do nekdanje slave.

Brodnjak: Zgolj naključje.

Gradišek: Njegovo ime je bilo že v začetku leta predstavljeno našim glavnim kupcem. Javno pa ga nismo želeli objavljati, ker je bil pač tak dogovor z njegovim delodajalcem. Ima več kot 20-letne izkušnje v avtomobilski industriji. Več deset let je bil na vodstvenih položajih. Dobro pozna to industrijo, nemške in druge svetovne kupce.

Zakaj so izbrali ravno njega?

Gradišek: Iskali so nekoga, ki bi bil kompetenten v prodaji in avtomobilski industriji.

Brodnjak: V času finančnega prestrukturiranja je bila prodaja nekoliko v ozadju. Nemški trg je za Cimos največji, zato je poznavanje nemškega jezika in okolja velika dodana vrednost v komunikaciji s kupci.

Ni iz Dura Automotive Systems?

Gradišek: Ne, ni. Že več let dela v nemškem družinskem podjetju in vodi njihovo dejavnost v ZDA.

Brodnjak: Dura AS je zapustil že leta 2011.

Bo Rosendahl velik dodaten strošek za Cimos?

Brodnjak: Trenutna dogovorjena pogodba je v skladu z veljavno zakonodajo. Ta zaradi nekdanje Cimosove udeležbe v jamstveni shemi že zdaj omogoča plačo maksimalno 12.500 evrov na mesec. Ob vstopu bank in države v lastništvo Cimosa bo plača lahko znašala 5-kratnik povprečne plače Cimosovih družb v Sloveniji, nagrada pa bo lahko največ 30 odstotkov bruto plače.

Sindikati, zaposleni in javnost so večkrat očitali, da lastniki nekritično nagrajujejo svetovalce. So te nagrade res lahko sporne?

Gradišek: Ne gre za višino, bolj za nagnjenost javnosti, da obravnava zneske, ne pa vsebine. Razprave okoli plač v medijih so pretirane. Treba je pogledati rezultate in potem nagrade.

Pri svetovalcih je bil očitek, da kljub dobremu plačilu niso vedno našli ravno ustreznih rešitev.

Brodnjak: Za svetovalce v preteklosti težko komentirava. Lahko trdiva, da smo ob pomoči KPMG in Admetama uspešno zaključili finančno prestrukturiranje, lahko pokažemo veliko rezultatov tudi v operativnem prestrukturiranju, ki so nam jih priznali dobavitelji in kupci. Največji problem je bil, da se vse to ni zgodilo prej in da je preteklo veliko časa, preden se je prisilna poravnava začela. Vse, kar se je dogajalo kasneje, je bilo skladno z zakonom, z roki za prijavo terjatev, in ni bilo odstopanj. To je zelo zahteven postopek. Uskladiti se je bilo treba s kupci, z več kot 2000 dobavitelji, ki so bili izvzeti iz prisilne poravnave in predčasno delno poplačani, z osmimi bankami, z državo, ki sodeluje v dokapitalizaciji, in z bankami iz držav nekdanje Jugoslavije, ki so podprle načrt prestrukturiranja. Vse to je bilo treba pripraviti v štirih mesecih.

Se zdaj začenja običajno poslovanje? Se boste pogovarjali s kupci za nova naročila?

Gradišek: To že počnemo. S kupci smo se sestajali že v času prisilne poravnave.

Ste katerega od kupcev v tem času izgubili?

Gradišek: Od pomembnih kupcev ne.

Kaj pa BMW? On pričakuje, da se Cimos olastnini s strateškim lastnikom.

Gradišek: Začetek prisilne poravnave je več kupcev presenetil in niso bili dobro pripravljeni na to možnost, da mi izpademo iz igre. Njihova interna pravila igre jim nalagajo, da se zavarujejo ob podobnih dogodkih v prihodnosti.

Kaj je šlo narobe Cimosu?

Gradišek: Cimos je preživel, kar je bil tudi rezultat petnajst in več let dela. Preživeli smo zaradi razpona kupcev, palete izdelkov, ki jih imamo, izkušenj in znanja, navezanosti kupcev in prepletenosti z avtomobilsko industrijo. Od leta 2001 je imel izjemno rast, ko je iz družbe s štirimi tovarnami (Koper, Senožeče, Roč in Buzet) zrasel v družbo z največ zaposlenimi in enaindvajsetimi tovarnami. In to v relativno kratkem obdobju. Leta 2008 je nastopila kriza v avtomobilski industriji. Odzivi nanjo niso bili najboljši.

Brodnjak: Šlo je za prehitro ekspanzijo, pomanjkanje časa in resursov za ustrezno integracijo podjetij. Pa tudi cene, po katerih so bile naložbe izvedene, so bile visoke, vendar značilne za tisto obdobje. Problem je v tem, koliko energije porabimo, da se ukvarjamo z zgodovino in vzroki napak in premalo s tem, kako problem reševati ...

Že veste, s kom boste sklepali nova naročila?

Gradišek: Pripravljene imamo strategije, kako pristopiti h kupcem. Nekatere kupce in naročila smo zamudili. Toda tako, kot smo imeli mi težave, jih imajo tudi drugi, zato se nadejamo, da bi spet postali drugi dobavitelj pri katerih od izdelkov in pri kupcih, ki nas poznajo in imajo morebiti težave pri prvih dobaviteljih. Pripravljenih imamo več strategij za vsakega posameznega kupca in za vsako od treh programskih področij posebej. Pri večini, kjer smo bili edini dobavitelj, smo to tudi ostali. So se pa nekateri kupci pripravljali na možnost, da bi se nam kaj zgodilo.

Kolikšen je bil delež naročil, kjer ste bili edini dobavitelj?

Gradišek: Vsaj približno polovico proizvodnje.

Koliko poslov ste izgubili ali so vam jih prevzeli (finančno)?

Brodnjak: Kupci so v procesu finančnega prestrukturiranja prispevali tri ključne stvari: (prvič) skrajšali so plačilne roke na 14 dni, (drugič) dali so brezobrestno posojilo družbi v višini 19,2 milijona evrov, ki ga bo treba odplačati v štirih letih v četrtletnih obrokih, tudi banke so dodale 19,2 milijona evrov, in (tretjič) investirali v opremo, ki je potrebna za izpolnitev naročil, ki jih imajo odprta do Cimosa. Letos nameravamo prodati za 339 milijonov evrov proizvodnje, prihodnje leto 331 milijonov, leta 2018 pridemo na 318 milijonov evrov in leta 2019 spet rast – 346 milijonov evrov. Če primerjamo z letom 2013, ko smo ustvarili krepko čez 400 milijonov evrov, bi lahko rekel, da je padec občuten. Ampak v sistemu nimamo več Litostroja, Titana in Kmetijskega stebra.

Torej manj stroškov in zaposlenih?

Brodnjak: Bistveno je, kaj ostane pod črto. Glede našega načrta je letos cilj jasen: doseči iz poslovanja (pred finančnimi stroški) 10 milijonov evrov poslovnega izida in zaključiti leto s čistim poslovnim izidom v višini dveh milijonov evrov. V prvem četrtletju smo na ravni skupine že poslovali pozitivno.

Kdaj ste nazadnje poslovali pozitivno?

Brodnjak: V preteklosti se je poslovanje družbe spremljalo drugače. Pozornost je bila na Cimosu, d. d. V tem trenutku je koprski d. d. sekundarnega pomena. Ukvarjamo se s skupino. Cimos lahko obstane samo kot skupina, ne kot matična družba. Prihodke Cimosa, d. d., je nadvse enostavno povečati – preusmerite vso nabavo družbe na matično družbo in začnete fakturirati preostalim povezanim družbam.

Koliko let ste poslovali z izgubo?

Brodnjak: Začela se je leta 2012. Če pa bi slabitve opravljali že prej, bi bila izguba še prej.

Kolikšen je letos pričakovani EBITDA družbe?

Brodnjak: Letos okoli 40 milijonov evrov. Od 30. junija dalje bo Cimos vse nove naložbe izvajal sam iz svojih sredstev.

Kdaj bo Cimosovo poslovanje normalno, da bo imel dobiček, se sam razvijal in imel določeno razvojno perspektivo?

Brodnjak: Že letos. Pri nas je najpomembneje, da gre poslovno prestrukturiranje hitreje, kot smo predvidevali. Tudi načrtovana privatizacija Cimosa je del dogovora s kupci od samega začetka. Okvirji sanacije so jasni: končati postopek prisilne poravnave, zastaviti vse akcije in cilje poslovnega prestrukturiranja in najti novega lastnika do konca tretjega četrtletja 2016. Naš cilj je, da to naredimo še hitreje.

Del javnosti vam očita zamude pri poslovni sanaciji.

Gradišek: S kupci smo se dogovorili, katere izdelke bomo ukinili. In nekaj smo jih že. V začetku finančnega prestrukturiranja smo tudi povedali, katere programe nameravamo dezinvestirati, katere preseliti iz ene tovarne v drugo. Pri nekaterih dezinvesticijah smo celo hitrejši, kot smo načrtovali.

Dezinvestirate tudi hčerinska podjetja?

Gradišek: Nedavno smo prodali tovarno v Srebrenici.

Za koliko?

Brodnjak: Za 1,1, milijona evrov in sto zaposlenih. Skupaj je v postopku štiri ali pet družb.

S koliko zaposlenimi?

Gradišek: Zdaj gre za več sto zaposlenih. Leta 2007 nas je bilo približno 7800. Pred prisilno poravnavo smo prodali Litostroj, oktobra 2013 Kmetijski steber v Labinu, maja 2014 Titan. Konec maja 2014, ob začetku postopka prisilne poravnave, nas je bilo 6855, danes nas je 5600.

Brodnjak: V NFP je jasno označeno, da bi morali v letu 2015 doseči 10 milijonov evrov prihrankov pri stroških, v našem načrtu za letos pa kaže v tem trenutku 19,1 milijona evrov prihrankov. Zato je težko razumeti, kje naj bi bila ta zamuda glede poslovnega prestrukturiranja. Cimos Srebrenico smo načrtovali prodati do konca leta 2015, prodana je bila v začetku marca. Zaprtje tovarne Topli deli iz Kikinde je bilo načrtovano do konca junija 2015, pa se je zgodilo prej.

Kako je z državno pomočjo 35 milijonov evrov in odločitvijo evropske komisije glede nje?

Brodnjak: To je zadnja stvar v NFP, ki je še odprta. Pričakujemo pozitiven odgovor v juniju, ker tako sklepamo iz postavljenih vprašanj in je videti, da se postopek evropske komisije že končuje. Ti postopki običajno trajajo dolgo.

Kaj pričakujete, da bo ugotovila komisija?

Brodnjak: Da to ni bila nedovoljena državna pomoč.

Gradišek: Smo optimisti, po informacijah, ki jih imamo.

Kaj bi pomenilo za Cimos, če ne bi bilo pozitivnega odgovora evropske komisije? Bi to vrnilo postopek prisilne poravnave?

Brodnjak: Ob nedovoljeni državni pomoči bi privatizacija Cimosa postala nemogoča. Kako bi lahko prodali Cimos, če ne bi imeli rešenega vprašanja državne pomoči?

Takšna odločitev komisije ne bi bila logična, saj bi delovala proti lastnemu načelu, da bi bilo treba čim prej privatizirati podjetja ...

Brodnjak: Se strinjam, zato pričakujemo pozitivno mnenje. Pomembna razlika v postopku predstavitve vseh postopkov evropski komisiji je bila v tem, da so poleg slovenske države in bank sodelovali tudi predstavniki IFC (ameriške hčerinske družbe World Bank). V tem prestrukturiranju je sodelovalo tudi devet kupcev, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov prometa Cimosa in ki nimajo nobenih interesov ščititi slovensko gospodarstvo. Delujejo skladno s čisto normalno poslovno logiko. Pomembno je še, da je Cimos podprlo toliko dobaviteljev in da je bil finančni prispevek slovenske države ob vsem tem majhen. Ne vem, kako bi sicer sploh funkcionirali brez te pomoči. Tudi država je že nakazala, da je Cimos uvrščen med portfeljne naložbe in da jo namerava prodati.

Koliko inženirjev in pomembnih kadrov ste izgubili v tem času?

Gradišek: Ključni ljudje so v težkem obdobju ostali, na to sem ponosen. To, da je Cimos previharil to viharno obdobje, kot ga je, je v veliki meri tudi zasluga naših zaposlenih, ki so se izkazali kot zelo trdoživa skupina.

Boste res v vsaki državi združili vse Cimosove družbe v eno podjetje?

Gradišek: Želimo poenostaviti naše poslovanje, zato želimo v vsaki državi ohraniti čim manj pravnih oseb.

Brodnjak: Zaradi te združitve bomo morali skleniti novo kolektivno pogodbo z zaposlenimi. Prednost je, da jih bomo imeli usklajene in da bo to v interesu obeh strani, tako sindikatov kot nas. Na Hrvaškem je že ena Cimosova družba s sedežem v Buzetu in obrati v Roču, Labinu in Buzetu. V Bosni bosta dve pravni osebi – Gradačac in Zenica (sicer bi bile štiri). V Srbiji bo ena, v Kikindi, ki bo vključevala tudi FAM Sečanj.

Bosta s prihodom Gerda Rosendahla vidva izgubila službo?

Gradišek: Najino razumevanje je, da ostaneva kot člana uprave še naprej. Za zdaj je tak dogovor.

Zakaj se je tako pohitelo z imenovanjem Rosendahla? Saj naj bi ga po navadi novi lastnik.

Gradišek: Ker je cilj, da prodajno področje okrepimo in da si zelo aktivno prizadevamo za to, da bomo kot družba v čim boljši formi dočakali privatizacijo.

Očitno si država želi postopnega iskanja lastnikov, da bi s takim iskanjem morda iztržila kaj več za svoj delež. Po drugi strani pa si kupci želijo čim večjo gotovost. Ko bo novi lastnik, bodo vsa razmerja jasna. Trg zahteva jasnost in transparentnost ...

Gradišek: In zanesljivost.

Brodnjak: Tu ni kaj dodati.

Kakšen je interes na trgu za Cimos?

Gradišek: Cimos ima več adutov. Prvi je vsekakor paleta kupcev, ki jih imamo in nam jo lahko zavida marsikateri konkurenčni dobavitelj. Dobavljamo tudi proizvajalcem premijskih blagovnih znamk.

To so?

Gradišek: BMW, Audi, Aston Martin, Bentley, Porsche, Ford, PSA, GM Opel. Po drugi strani pa dobavljamo tudi nekaterim sistemskim dobaviteljem in smo eden glavnih dobaviteljev turbo polnilnikov. To je zelo perspektivno področje, katerega aplikacija v motorjih narašča. Delamo večino komponent in smo največji evropski dobavitelj za turbo polnilnike. Poleg tega smo zanimivi tudi zato, ker se bodo naši izdelki pojavljali tudi v primeru elektrifikacije avtomobilov. Razni nosilci pri motorjih, pedalni sklopi, pomožne zavore, tečaji za pokrov motorja in vrata ...

Tretji razlog so naši zaposleni, znanje in izkušnje. Kupcem smo izdelali lažje izdelke ob istih mehanskih lastnostih, z manjšo porabo materiala, cenejše izdelke, nekatere zanimive razvojne rešitve pri pedalnih sklopih. Zadnji primer je aluminijast pedal, ki bo vgrajen v audija R 8 (električni).

Predstavili ste ga v času vaše največje krize.

Gradišek: Ko so ga naši razvojniki predstavili v Audiju v Ingolstadtu, so njihovi ljudje vstali in ploskali. Saj je pol lažji. Izrekli so nam priznanje. Zato si prizadevamo, da bomo z njim prišli tudi v novega audija A 4, ki bo na cesti šele leta 2019. Danes tak pedal dela še en naš konkurent, vendar drugače. Naš je konkurenčnejši.

Četrti adut je, da smo komplementarni marsikomu iz ZDA ali Kitajske, ki želi priti na evropski trg. Marsikateri proizvajalec si ne želi, mu ni smiselno, da bi iz nič razvijal svojo prisotnost na novih kontinentih in išče partnerja (torej nas). In še peta stvar: razmerje med dolarjem in evrom nam je v korist.

Ta se lahko spremeni, ker je to razmerje špekulativno.

Brodnjak: Res je, toda ta trenutek je zanimanje držav, ki kotirajo v dolarjih, za investicije v evrskih državah očitno večje. Naj dodam šesti adut: Cimos ima zelo dobro lokacijo v osrednji jugovzhodni Evropi z izjemnim naborom livarskih kapacitet, s katerimi se težko kdor koli primerja in so uspešno integrirane v sistem. Pa zanemarimo dejstvo, da so te kapacitete v preteklosti stale malo preveč in so tudi pripomogle k temu, da se je družba znašla v krizi. V tem trenutku je to prednost in smo zato še zanimivejši za kupce z drugih celin, ki iščejo partnerja v Evropi.

Kdo od vaših partnerjev ima največji vpliv na Cimos?

Gradišek: To je Honeywell Turbo Technologies (HTT) iz Švice, ki je naš daleč največji kupec.

Kdo bi lahko bil kupec Cimosa?

Brodnjak: Najmanjša verjetnost je, da bo kupec nekdo iz Evrope. Bistveno večja verjetnost je, da bo nekdo iz Kitajske ali Indije, kjer so trgi v veliki ekspanziji. Ali pa iz ZDA.

Bi bili zadovoljni s tem?

Gradišek: Ključno pri prihodnjem lastniku bo to, da bo Cimosu omogočil nadaljnji razvoj in rast. In da mu bo omogočil dostop do kupcev, pri katerih ga še ni.

Brodnjak: Če vas moti Kitajska ali Indija: Kitajci so prevzeli Volvo, Tata je prevzela Jaguarja. In Jaguar ima fantastične rezultate, nikoli še ni imel takih. S tem smo povedali dovolj. Ne bi podcenjeval teh dveh trgov.

Ali denimo kitajski prevzem ne bi bil problematičen za premijske kupce vaših izdelkov?

Gradišek: Če bi nas prevzel kitajski investitor, bi nas zato, da si v Evropi ustvari odnos s kupci, ki jih že servisira na Kitajskem. Da bi jih servisiral tudi v Evropi in dobil vse druge stvari – do know howa in nove baze.

Kaj pa, če bi bil lastnik kakšen sklad?

Brodnjak: Če bi to bil sklad, ki ima v svojem portfelju naložbe v večji meri že v avtomobilskem segmentu, je to že na neki način strateški lastnik. Sklad ne bi smel imeti vnaprej negativnega predznaka kot potencialni lastnik.

Bi Cimos lahko ostal v slovenski lasti?

Gradišek: Teoretično mogoče, če bi se oblikoval konzorcij slovenskih investitorjev. Praktično ne verjamem.

Bi prodali Cimos po delih?

Gradišek: Prvi cilj lastnikov je prodati ga kot celoto.

Koliko je Cimos vreden na trgu?

Gradišek: To je podatek, ki lahko vpliva na prodajni postopek. To bi bilo neodgovorno od naju zdaj ocenjevati. Ta trenutek je primeren za prodajo, ker menimo, da lahko v kratkem času iztržimo več kot v primerjavi z negotovim trenutkom v prihodnosti.

Je Cimos po prisilki več vreden?

Gradišek: To je bila bistveno, bistveno boljša možnost od stečaja.

Kakšne so razmere v svetovni avtomobilski industriji? Krize že nekaj časa ni več.

Gradišek: Mislim, da je dvajseti mesec zapored, ko v EU narašča prodaja avtomobilov. Vsi letošnji prvi štirje meseci so bili za dobrih 8 odstotkov boljši kot prvi štirje meseci lani. Rast dosegajo tudi v ZDA in na Kitajskem, le da na Kitajskem ni tako visoka kot prej. Je pa v Rusiji zelo velik padec.

Je stanje na svetovnem trgu pomagalo reševati Cimos?

Gradišek: To, da so konjunkturne razmere na trgu, je zagotovo pozitivno. Naši kupci imajo večja naročila in posledično jih imamo tudi mi.

Kakšna so pričakovanja? To je za Slovenijo pomembno, saj je velik del gospodarstva odvisen od avtomobilske industrije.

Gradišek: Slovenska avtomobilska industrija, kjer posluje več kot 100 podjetij in več kot 600 kooperantov, ustvari 3,5 milijarde evrov letnih prihodkov, ima 25.000 zaposlenih, ustvarijo 10 odstotkov BDP, petino vsega slovenskega izvoza.

Brodnjak: Cimos sam ustvari dober odstotek slovenskega BDP.

Gradišek: Cimos je za Slovenijo več kot General Motors za ZDA (smeh). Ampak poglejte, kako so se ZDA angažirale pri reševanju GM!

V kakšnih avtih se bomo vozili čez sedem ali deset let?

Gradišek: Informacijska komunikacijska tehnologija (IKT) vstopa skozi vsa vrata v avto. Ni nemogoče, da boste čez sedem let imeli avto, ki bo vozil sam. Ne bo vam treba posredovati fizično, da boste upravljali avto. In ne boste presenečeni, če se bo mimo vas peljal avto, v katerem bo šofer z obema rokama delal nekaj drugega – ne bo šofiral in ne bo ogledal na cesto. In da bo vaš avto urejal vaš dnevni koledar ...

Prej kot v desetih letih?

Gradišek: Daimler bo letos v Nevadi (ZDA) na cesto poslal dva avtonomna tovornjaka. Družbe, ki proizvajajo licence za navigacijo, postajajo zelo pomembne. IKT ne bo samo zaradi zabave, tudi zaradi varnosti in udobja ter učinkovitosti vožnje. Drugič: motorji bodo bistveno bolj učinkoviti in manj škodljivi za okolje, kot so danes. Še naprej bodo prevladovali motorji z notranjim izgorevanjem.

Ne bo poplave električnih avtov?

Gradišek: Penetracija alternativnih pogonov – električnih, hibridnih, gorivnih celic, ki jih razvija Toyota – bo večja kot danes. Ne bo pa takega skoka, kot smo ga pričakovali še pred nekaj leti. Agregati bodo učinkovitejši, avtomobili lažji in varnejši. Turbopolnilniki omogočajo 1,4-litrske motorje z veliko močjo, takšno, kot včasih 2-litrski motorji. Cimos je dobro pripravljen. V avtomobilih bo še veliko večji delež komponent slovenskih proizvajalcev.

Zakaj?

Gradišek: Ker imamo znanje in sposobnost za to. Po znanju in konkurenčnosti smo to sposobni delati. Danes imamo v vsakem tretjem avtomobilu Cimosovo komponento. Naš cilj je, da bo recimo čez sedem let v vsakem evropskem avtu vsaj ena naša komponenta. Privoščimo slovenski avtomobilski industriji, da napreduje. S tem rastemo vsi in celotno naše gospodarstvo.

Koliko let boste potrebovali, da boste zadihali s polnimi pljuči?

Gradišek: Mislim, da bo glavnina poslovnega prestrukturiranja opravljena letos. Prihodnje leto bomo tekli hitreje kot letos. Najbolj bomo zadihali z novimi pljuči, ko bo vstopil novi lastnik. Spremembe bodo. Nanje smo pripravljeni.