Življenje je ena sama transakcija. Daš, da nekaj dobiš v zameno

Nasproti mene zgodaj dopoldne ob severnoitalijanskem Adriatiku v eni boljših kavarn na svetu, kjer profiterole, preden jih na debelo prelijejo s čokolado, razkošno poškropijo s francoskim konjakom rémy martin, sedi ženska, ki je pri dvajsetih letih doživela svetovno slavo in zavidljivo kariero. V treh letih je bilo, ker se je tako odločila, vsega konec. Zgodi se atletom in porno zvezdam. Sasha Grey sodi v drugo kategorijo.

Tri leta je vstajala ob petih zjutraj, se vozila na rob puščave severozahodno od Los Angelesa, se za potrebe atletskega seksa dve uri raztegovala, brezhibno uredila telo in obraz in pred kamero bila – Sasha Grey. Z razlogom. Izpolnjevala je najbolj nenavadne želje, zahteve, prošnje in ukaze, ki jih premore seksualna fantazija. Sama temu pravi, da je ustvarjala v imenu višje moralne svobode. Diši po Foucaultu. Sasha po chanelu št. 5.

Porno industrijo je Kalifornijčanka Marina Ann Hantzis, kakor ji je sicer ime, zapustila iz čistega dolgčasa. Leta 2008 jo je poklical oskarjevec, režiserski genij Steven Soderbergh, in ji ponudil glavno vlogo v filmu The Girlfriend Experience (Romanca na poziv), v katerem je po večini igrala samo sebe. Od takrat je igrala v nekaj filmih. Krajše obdobje je bila članica ameriške glasbene skupine aTelecine. Lahko jo vidite tudi v videospotih Eminema in skupine The Smashing Pumpkins. Glasba je njena največja strast, predvsem nemški elektriki Kraftwerk, Neu! in Einstürzende Neubauten. Trenutno s filmom Open Windows režiserja Nacha Vigalonda, v katerem igra ob Elijahu Woodu, gostuje po mednarodnih filmskih festivalih. Izdala je dve knjigi, fotografsko monografijo Neü Sex in lani erotični roman The Juliette Society. Pozabite na bedaste sivopuste suhe odtenke! Juliette Society se lahko bere z eno roko. V njej žensko spolovilo dejansko postane metafora ekumenskih razsežnosti. Moški ud planetarna eshatološka nuja.

V resnici je precej višja. Precej bolj ženstvena. Nobene androginosti. Minimalen make-up. Poudarjene obrvi in oči barve mandlja. Dolgi črni lesketajoči se lasje. Bela bluza, ozke črne hlače, nizki črni čevlji z zlatima zakovicama. Kava. In jutranji šampanjec.

Kaj ste počeli, preden sva se srečali?

(smeh)

No, kaj?

Jogo.

Ko ste se pri osemnajstih odločili, da boste postali porno zvezda, ste rekli, da ste to storili zato, ker je v tej industriji obstajalo belo platno, ki ga je bilo treba poslikati. Kaj je manjkalo?

Pri šestnajstih letih sem se zaradi spolnih fantazij zapirala med štiri stene. Od sramu. Zdelo se mi je nenormalno, da imam takšne misli. Mislila sem, da je nekaj narobe z menoj. Dolgo sem premišljevala o tem, potem pa sem odkrila knjige De Sada, Sacher-Masocha in ugotovila, da je z menoj vse v redu. Hotela sem to povedati tudi preostalim dekletom in fantom, hotela sem jim pokazati, da je vse dovoljeno, če le obstaja konsenz med dvema ali v skupini. Da je vse okej. Porno industrija mi je to omogočila. Še več. Na široko mi je odprla svoja vrata. Ljudem je bilo to všeč. Sprejeli so me. Sprejeli so to, kar sem počela, in se ob tem tudi sami sprostili.

Je težje napisati knjigo o spolnih fantazijah kot posneti polurni porno film o njih?

Uf, zagotovo je težje napisati knjigo. Upočasniti je treba pamet. Dražljajem dati besede, okusom opis, dotikom tek­sturo … Bistveno je, da se ohrani ista napetost. In da se jo ohranja čim dlje.

Pornografska industrija v zaslužku ne zaostaja za filmsko. Kam gre ves denar?

Mnogi tako mislijo, toda ne gre samo za produkcijo in distribucijo. V to verigo so nemalokrat všteti nočni klubi s striptizetami, seks trgovine, proizvodnja najrazličnejših pripomočkov, trgovine z erotičnim perilom … In ne, ni toliko denarja, kot ga je v klasični filmski industriji, še zdaleč ne. Ne nazadnje je edini, ki v tem poslu premore zasebno letalo, Larry Flynt.

Kako ste živeli kot porno zvezda – razkošno?

Ne, sploh ne. Imela sem srečo, da sem bila vzgojena v skromnosti in da tedenskega zaslužka nisem zapravila za nakup pregrešno dragih oblek ali torbic.

Hočete reči, da ste varčevali?

Seveda. Pri osemnajstih sem vstopila v svet industrije filmov za odrasle. Najprej sem se učila, potem sem hotela postati najboljša – z lastno produkcijsko hišo. Za to sem potrebovala denar. Seveda sem živela boljše od vrstnikov, ki so obiskovali fakulteto, to že. Imela sem cilje in to je bilo dobro. A nisem edina, nekaj mojih kolegic igralk je obenem obiskovalo fakulteto, ena je danes zdravnica, dve diplomirani ekonomistki, nekatere so postale režiserke. Vidite, vse je mogoče.

Kaj pomeni biti najboljša in kako to postati?

Verjetno to, da me nič ne omejuje. Ničesar me ni strah, ne bojim se poizkusiti ničesar novega. In to se gotovo vidi v skoraj vseh dvesto in več porno filmih, ki sem jih ­posnela …

Seveda, ampak čiščenje školjke z jezikom, Sasha!

Zdelo se mi je zabavno, nekako humorno, vam ne?

Pravite, da se vam je takrat zdel seks pred kamerami eden bolj varnih načinov.

Drži. Verjetno se ne zgodi ravno pogosto, da bi dekleta pri osemnajstih bila tako zasvojena s SM-praksami, kot sem bila jaz, in ja, če to počneš pred kamero in za njo, skorajda nič ne more uiti nadzoru.

Skoraj?

Včasih je bilo treba snemanje tudi prekiniti. Zgodilo se je že, da je kdo po nesreči spregledal moje opozorilne znake.

So vas skoraj zadušili?

(smeh)

Potem ste izdali knjigo, tako kot vsi Američani, ko jim propade biznis.

(smeh) Morda pa imate prav.

Rekli ste, da ste iz pornografije hoteli narediti ­umetnost – in to vam je nekako uspelo.

Za vsako novo sceno sem si pripravila koreografijo, priložnostne dialoge, monologe ... Hotela sem povedati, da je užitek nekaj, kar je dovoljeno izkričati, izscati, izsrati, ­izpljuniti, iztelesiti, prenesti v udarcih, jih zadati …

In prav po monologih ste znani. Zdi se, kot da ste tri leta, ki ste jih preživeli kot porno igralka, preizkušali in sestavljali dialoge za knjigo The Juliette Society, v kateri najdemo vse, Godarda, francoski novi val, Aretina, D'Annunzia, Sartra, Ninovo … in predvsem Sasho Grey.

Saj tudi sem, nehote. Že v srednji šoli sem bila zelo dobra pri pisanju, predvsem kratkih zgodb, scenarijev.

O čem?

Umorih.

Med seksom?

Največkrat.

Kako prvinsko.

(smeh)

Steven Soderbergh vam je dodelil glavno vlogo v filmu The Girlfriend Experience. Slišala sem, da se je med snemanjem nesmrtno zatreskal v vas.

Se je res? Nič mi ni rekel.

Morda so Linda Lovelace in dokumentarci, ki so jih posneli o njej in njeni zgodbi, vplivali na to, da razmišljamo tako …

Linda Lovelace je precej osamljen primer izpred dveh desetletij in žal je imela izprijenega moža in še nekaj takšnih v svoji bližini, ki so ji storili veliko škode. Delati pornografijo potem pa to obžalovati, je nekaj najbolj smešnega in neumnega, kar lahko storiš v življenju. Kar je spet tipično ameriško, v redu, lahko delaš vse, ampak na koncu boš kaznovan … Ne poznam niti enega dekleta, ki bi ga silili v snemanje pornografije. Vsa, ki jih poznam, jemljejo to kot službo. Jaz je nisem vedno.

Kaj mislite s tem?

Meni je bilo vedno lepo.

Zakaj niste takoj poskusili kot igralka, zakaj najprej porno industrija?

To se mi je zdelo nemogoče. Pri osemnajstih. Toda če sem iskrena, mi je bilo raziskovanje spolnosti večji izziv.

Zakaj?

Prvič zato, ker sem se dolgo sramovala svojega telesa. In s tem sem hotela razčistiti. In ko sem, sem iz tega hotela narediti umetnost. Dosledno.

In to tudi zares ste. Kdor je videl vsaj nekaj vaših porno izdelkov, lahko reče, da ste dosledni, natančni in neprizanesljivi do površnosti.

Seveda, o vsakem prizoru sem, četudi jih nisem vedno režirala, zelo dobro premislila, napisala okvirni scenarij, se pripravila.

Kako ste se pripravili?

Dve uri pred začetkom snemanja sem se raztegovala, prebujala mišice in sklepe in seveda ves čas, tudi med snemanjem, razmišljala o sporočilu, ki sem ga hotela prenesti gledalcem.

V vaših nastopih pred kamero ste skoraj vedno potisnili moške partnerje v senco. Namenoma? Ste rekli ­sporočilo?

Mogoče. Vedno sem bila pripravljena na vsako sceno. Hotela sem pokazati, da je mogoče biti sproščen. In da je to edino prav. Da je do užitka možno priti na vse mogoče načine. Da naj ženske uživajo v tem. In da je okej, če uživajo v bolečini.

Kaj pa užitek?

Ta je bil vedno prisoten.

Kaj se je zgodilo, če vam na snemanju ni ustrezal partner/partnerica, ki so vam ga/jo dodelili?

Na začetku, kakšen mesec ali dva, pri tem nisem imela nobene besede. Potem sem agentu naročila, da bom delala samo z določenimi, dala sem mu seznam z imeni. In tako je tudi bilo.

Kakšni so bili ti moški, če ostaneva samo pri njih?

Predvsem so bili profesionalci. Ni nujno, da so bili moj tip moških. Z njimi sem bila varna.

Torej se niste mogli zaljubiti?

Ne. Pri snemanju pornografije ni romantike. Je seks in je užitek. In je delo. Ni nobene skrivnostnosti, pravega zapeljevanja, dvorjenja, vseh začimb, ki so potrebne, da se zaljubiš v nekoga.

Kaj je najpomembnejše za dober seks?

To pa veste: odlaganje užitka, seveda.

Povejte več.

Prav. Pa razbijva stereotipe o mitskem ljubečem partnerskem ljubljenju. Ženska ima rada oralni seks, natančen in dolg, in potem še hiter, trd seks od zadaj. In moški prav tako. In homoseksualci in lezbijke prav tako. Oralni seks je nekaj zares od boga podarjeno. Samo prakticirati ga je treba.

Vakuum.

Zelo pomemben. Občutek vakuuma, ko ima že malce izkušena ženska globoko v ustih moško spolovilo, je zanj ključen. Čim dlje. Ampak res nočem nakladati kot kaka ovenela lastnica bordela ... Boste vse objavili?

Saj ste leta 2008 vendar dobili cehovsko nagrado za najboljšo sceno s felaciem.

(smeh) Res je.

Glede na povedano, v čem ste se torej zares razlikovali od kolegic soigralk?

Verjetno v dinamiki. V tem, da veliko prenesem, da rada veliko prenesem in da dolgo zdržim (smeh). In da veliko govorim. Ironiziram.

In tudi po tem, da ste kar nekaj časa vztrajali, da sledi evolucije, vsaj nekaj njih, ostanejo v mednožju.

Mislite na sramne dlake? Nič nimam proti njim, morajo pa biti urejene, in če je le mogoče, samo na zgornjem delu ženskega zunanjega spolovila. Pri tem rada eksperimentiram. So obdobja, ko jih ni.

Ampak mar ni pri teh nemarnih gibih, o katerih govoriva, pravzaprav najpomembnejše eno samo – mišice? Pri seksu gre ne nazadnje samo za pravilno in skoncentrirano uporabo določenih mišic.

(smeh) Ja, vaš arabski prijatelj je imel prav. Mišice so prve. In tudi pri analnem seksu, pred katerim imajo mnogi predsodek, gre pravzaprav samo za to, za pravilno raztezanje in krčenje mišic. Sprva je potrebno nekaj vaje, potem pa, gremo!

Zdajle mi je prišlo na misel, da bi moški to, o čemer zdaj pripovedujete, raje počeli z vami kot s partnericami. Imam prav?

(smeh) Saj ravno za to gre. To mora početi s svojo partnerico, obenem pa lahko gledata porno filme, zakaj ne. Prepričana sem, da če bo to počel z njo, mu bo skuhala tako, kot še nikdar doslej, pa tudi z otroki bo manj živčna, bolj sproščena in domiselna. In obratno, seveda. Neverjetno, kako se partnersko življenje spremeni, ko se dva, ki sta se odločila živeti skupaj, popolnoma sprostita v postelji. Ko v praksi preizkusita vse spolne fantazije.

Kaj ženska ve, česar moški ne?

Marsikaj. Ženska pri spolnosti natančno ve, kaj si želi njen moški. Vprašanje je samo, ali mu je pripravljena ustreči. Ali se ji ljubi? Ali ji je nelagodno? Ali si bo vzela čas? Med nama – največ vedo žene (smeh).

Nedolgo tega ste mi povedali, da ste bili tri leta, kolikor ste bili del pornografske industrije, doma »zanič« …

Res je. Kot da sem se hotela čuvati za snemanja, kot da sem varčevala vso energijo za seksualne podvige pred kamero.

In resnično ste zganjali pravo atletiko in gimnastiko.

Sem, a za to sem vsak dan trenirala, do tega ne prideš čez noč.

Pravijo, da se je mogoče naveličati pornografije, češ da se je naveličajo tudi nevroni v možganih in nanjo ne »reagirajo« več tako kot na začetku …

Morda.

Ste se sami sebi, po tistem, ko ste nehali snemati pornografske filme, zdeli bolj dolgočasni kot prej? Manj zanimivi?

Niti ne. Ravno obratno, polna znanja sem stopila na pot življenja (smeh).

Sediva tu, v kotu restavracije, ki se počasi polni, par, ki sedi za mizo diagonalno od naju, mora imeti okrog štirideset let. Bi lahko na podlagi krajšega opazovanja ugibali, kako se drug na drugega odzivata med rjuhami?

(smeh) Sama to pogosto počnem. Seksualno psihologiziram ljudi. Ona si upa več, kot je on sposoben sprevideti. Je nagajiva in drzna.

Moški?

Mora se še izkazati.

Ste nekdanja porno zvezda, nadarjena pisateljica, nemara obetavna igralka in uspešna didžejka. Gotovo se ljudje želijo z vami pogovarjati samo o eni stvari.

Da, ampak zato, ker se ob meni počutijo sproščeno. Vedo, da jih ne bom sodila. Še posebej ne takrat, ko bodo govorili o sebi in svojih stvareh.

Vaši knjigi fotografij ste nadeli ime Neü Sex. Poznate nemško krautrock skupino Neu!? In kaj naj bi bil »novi seks«?

Poznam. Takšna zvrst glasbe mi je nasploh najbližje.

Vaše telo je živa ikona na internetu, ki se z nekaj kliki začne premikati na ekranu marsikaterega računalnika. Kaj menite o identitetah na spletu, o njihovem prevzemanju?

Nič ne morem proti temu. Vem, kaj mislite. To me ne zanima več. Nimam več nadzora nad tem. Nove tehnologije so, izvzemši video, popolnoma dolgočasna stvar. Izgubile so vsakršno skrivnostnost. Omogočajo, da si ljudje domišljajo, da so nekaj, kar v resnici niso. Bedno in dolgočasno.

Vaša knjiga The Juliette Society govori o študentki režije Catherine, ki se po spletu okoliščin znajde sredi skrivnostne zaprte združbe The Juliette Society, polne politikov in ljudi iz visoke družbe, kjer je dovoljeno vse, kjer ljudje lahko živijo dvojno življenje … Poznate politike, senatorje, guvernerje, ki živijo dvojno življenje?

(smeh) Vsi živimo dvojno življenje.

Sta si z Billom Clintonom na »ti«?

(krohot)

Kakšna je dejansko razlika med mlado študentko, ki bi rada raziskovala spolnost, in mlado študentko, ki bi rada raziskovala spolnost in medtem spremljala bogataše na zasebnih letalih v St. Tropez?

Prva bo samo uživala, druga uživala in obenem zaslužila. A ta druga bo ves čas živela nepredvidljivo, ne bo imela vajeti v svojih rokah. In to ni vzburljivo. Takšne vrste nevarnost ni vzburljiva. Toda Catherine ni spremljevalka bogatašev …

Seveda ni. Samo spodrsne ji. Kakšne so v resnici takšne Juliette Society?

Natančno takšne so, kot si jih predstavljamo.

Knjiga se precej bolje prodaja zunaj ZDA. Kako to?

Ameriška puritanskost. Zatiskanje oči. Vsi seksajo potiho, da jih ne slišijo sosedje.

Ostaniva pri njej. Pred časom ste bili gostja bralnega krožka na eni od kalifornijskih osnovnih šol, brali ste pravljice otrokom prvega, drugega in tretjega razreda. Škandal, o katerem je poročal CNN.

Starša sta mi veliko brala in zaradi njiju sem vzljubila literaturo. Vem, koliko mi je takrat to pomenilo. Ko so me povabili, sem hotela otrokom pričarati nekaj, kar sem doživela. Ampak ker sem nekdanja igralka v filmih za odrasle, tega ne bi smela početi. Starši so se uprli. Morda bi jih šola resnično morala prej vprašati za mnenje. Spoštovala bi ga. Otrokom pa je seveda malo mar za moje preteklo življenje. Imeli smo se lepo in to je bistveno.

Zapeti ste do vratu. Bela bluza, črne hlače.

Mnogi mislijo, da je seksi, če hodiš okrog na pol nag. Še zlasti v Kaliforniji. To ni to.

Zdi se, da imate bolj zdrav odnos do erotike, spolnosti kot večina med nami.

Naučila sem se imeti zdrav odnos do svojega telesa. Zaupati moraš tistemu, kar imaš in kar si. Šele nato boš lahko zadovoljil druge.

Willy Wonka je vaš junak. Zaradi ­ekscentričnosti?

Seveda. In čokolade. V resnici pa je moj film Truffautov Fahrenheit 451.

Kdaj pomislite, da je večina vašega življenja, predstave o vašem življenju, ki ga poznamo, v naših predstavah zasnovana na tri-, za koga nemara štiriminutnem gledanju pornografskih filmov, v katerih nastopate?

V resnici sem strašen individualist.

Se spomnite, kako vam je bilo prvi dan ­snemanja prvega porniča?

Seveda se. Spomnim se, da so me v ekipi kakšen dan prej prepričevali, naj raje kot pri gang bangu­ sodelujem v scenah z dekleti. Jaz pa sem komaj čakala na svojo prvo dogodivščino. Bila sem popolnoma pripravljena. Že nekaj let sem bila ­pripravljena.

Ker se ukvarjate s pisanjem, naj vas vprašam,­ kaj je z naslovi filmov v porno industriji: Repenetration, Porn Wars, Oral Supremacy …

(smeh)

Tudi sama sem se pogosto spraševala, kje hudiča najdejo te naslove! Res so bedni. Pojma nimajo. V resnici so gledalci pornografije precej bolj rafinirani, kot si mislijo. To vam govorim kot avtoriteta iz »foha«, dobitnica dveh »oskarjev«, za najboljšo sceno v troje in najboljšo orgijsko sceno. Ne kot pisateljica.

Tudi v filmih za odrasle ste pogosto samoironični – v najbolj nepričakovanih ­trenutkih.

Zato me ženske manj sovražijo. Moške pa ­takšne stvari zmedejo. A obenem podžgejo.

Zakaj je vaša knjiga The Juliette Society boljša od tiste s sivimi odtenki?

Zato ker moja vsebuje osebne izkušnje, avtentičnost, moja junakinja ni neka mlada seksualna naivka, ki verjame, da ji bo moški izpolnil sanje, Catherine je otrok moje generacije. In me vemo, kaj hočemo.

Bi bilo drugače, če bi najprej postali pisateljica in nato porno igralka?

Ne, ne, ne. Ostala sem zvesta tistemu, kar me je gnalo, torej raziskati spolnost. In to sem vzela zelo resno. Po mnenju nekaterih preveč resno. Tudi knjigo sem napisala z določenim razlogom. In gre za knjigo z erotično vsebino, to ni ZF. Napisala sem jo z razlogom.

Tudi ljudje jo gotovo kupujejo z razlogom. Marsikdo je poskusil prečkati mejo med San Fernando Valleyjem, kraljestvom porno industrije, in Hollywoodom in bil tragično odrinjen. Vam je uspelo.

Mi je res?

Hočete reči, da živite od nekdanjih prihrankov?

Ne več.

Kako torej ostati živ v Hollywoodu?

Tako, da niti za trenutek ne izgubiš pozornosti, fokusa. Živimo na Divjem zahodu.

Morda ste prav zaradi takšne odločnosti lahko od Rocca Siffredija presedlali k Robu Lowu, mislim na film I Melt with You.

Morda. Vedno povem tisto, kar mislim. In tega mi mnogi ne štejejo za prednost. Zahtevam spoštovanje, kajti tudi sama spoštujem vsakogar, ne glede na vero, spolno usmerjenost in politične preference. Če kdorkoli misli, da je moja preteklost neprijetna, je to njegov problem. Ko me skušajo utišati, jim odgovorim z nasmehom.

In čisto zares imate zelo specifičen nasmeh. Zgovoren.

Sem iskren človek. Ničesar se ne sramujem. Čisto zares sem se izpostavila svetu. Z vsem, kar imam in sem. Zato lahko rečem, da nimam česa skrivati.

Pred leti ste v intervjuju za revijo Rolling Stone stopili na žulj Howardu Sternu, rekoč, da je neizživeti židovski rasist in da bi v njegovi oddaji sodelovali pod enim pogojem: da bi prišli zaviti v palestinsko zastavo.

Seveda. In še danes tako mislim, čeprav se mi zdi, da ni razumel, kaj sem mu hotela povedati.

Ni vam ostal dolžan, rekel je, da bi ga v pogovorni radijski oddaji bolj kot vaše pametovanje o svetu zanimalo, kako globoko v grlo sprejmete hot dog.

Oh, vse bi mu razložila o hot dogih. In o grisinih tudi (smeh).

Kaj pomeni za vas gledati pornografijo?

Fantazirati. Škoda, da spolnost večkrat ne prodre v naše pogovore, demistificirali bi jo. Tako pa ženske pričakujejo, da bodo poseksane tako, kot njihov moški vidi, da seksajo v porničih, in mislijo, da je ljubezen prstan, ki ga dobiš v odprti škatlici, ko nekdo poklekne pred teboj.

Kaj je torej najbolj relevantna reč, do katere ste se dokopali?

Naše življenje je ena sama transakcija. Daš, da nekaj dobiš v zameno. Vse deluje tako. Čeprav si je to težko priznati.

Je Billy Corgan iz skupine The Smashing Pumpkins skladbo Ma Belle res posvetil vam?

(tišina) Mogoče. Nekaj časa sva si delila marsikaj.